Včasih se zgodi, da ljudje doživijo klinično smrt, nato pa jih zdravniki z hitro medicinsko pomočjo ponovno vrnejo v življenje. Po takšnih izkušnjah nekateri opisujejo nenavadne občutke, kot so globok mir, prehod skozi temo ali svetlobo, včasih celo srečanja z znanimi ljudmi.
Sarbjit Singh, oče treh otrok, je bil klinično mrtev skoraj eno uro. Pravi, da nima nobenega spomina na to, kje je bil v tem času, a ko se je zbudil, pa je na življenje začel gledati povsem drugače.
Singh je leta 2020 zaradi okužbe s koronavirusom doživel srčni zastoj. Zdravniki so ga oživljali s pomočjo dveh defibrilatorjev, pri čemer je bil klinično mrtev kar 45 minut. Danes 44-letnik pravi, da je bil najtežji del te izkušnje spoznanje, da so njegovi otroci, čeprav le za kratek čas, ostali brez očeta.
»Nimam pojma, kje sem bil. Vem le to, da moji otroci 45 minut niso imeli očeta. To je strašljiva, res strašljiva misel,« je povedal za BBC.
V zgodnjih jutranjih urah 26. novembra 2020 je začel čutiti močne bolečine v prsih. Njegova žena Raj Kaur, ki je bila takrat v petem mesecu nosečnosti, je takoj poklicala reševalce. Med zdravljenjem je Singh kar štirikrat doživel srčni zastoj.
Zdravniki so ga oživljali 45 minut, a brez uspeha. Že so razmišljali, da bi razglasili smrt, ko je kardiolog dr. Arijit Ghosh predlagal uporabo zelo nove metode, o kateri je bral le nekaj tednov prej. Gre za tehniko, imenovano dvojna sekvenčna zunanja defibrilacija, poroča Mirror.
Pri tej metodi zdravniki uporabijo dva defibrilatorja hkrati. Eden je nameščen na sprednji strani prsnega koša, drugi na hrbtni strani bolnika. Električni sunki se nato sprožijo v hitrem zaporedju in z največjo energijo.
»Preprosto ne morem verjeti, kaj je ta zdravnik naredil zame,« je dejal Singh, ki se je kasneje ponovno srečal z zdravnikom. Ta mu je povedal, da ga je skozi izjemno težko preizkušnjo vodila prav njegova močna volja.
Nekaj časa po tem je bilo njegovo stanje zelo resno. Nujno so ga operirali, da so odstranili krvni strdek. Ker so bili njegovi organi močno poškodovani, so ga zdravniki za nekaj časa spravili v umetno komo.
Kljub temu mu je uspelo okrevati. Danes ponovno hodi, čeprav so mu sprva povedali, da bo morda preostanek življenja preživel na invalidskem vozičku.
»Pogledal sem svoje noge in si rekel: hodile boste proti mojim otrokom. To je bila moja največja motivacija,« pravi.
Pred dvema letoma je začel trenirati celo za Wolf Run, zahtevno preizkušnjo vzdržljivosti z številnimi ovirami.
Po tej pretresljivi izkušnji pravi, da ima občutek, kot da je dobil novo priložnost za življenje.
»Vsak trenutek zdaj doživljam bolj intenzivno. Življenje se mi zdi neverjetno. Spoznal sem, kako krhko je lahko človeško telo, hkrati pa tudi, kako neverjetno močno, vzdržljivo in trdoživo je lahko. Danes še bolj cenim vsak vdih, življenje in vsak srčni utrip,« je povedal.
Njegova hvaležna družina pravi, da je pravi čudež, da je preživel in dočakal svoj 40. rojstni dan ter rojstvo svojega tretjega otroka.
Vir: vecernji.hr
