Čeprav generacijo Z že nekaj časa opisujejo kot nekoliko nekonvencionalno na delovnem mestu, se med mladimi kandidati pojavlja nov trend: na zaposlitvene razgovore prihajajo v spremstvu staršev. Potem ko so se že razvneli pogovori o starših, ki namesto svojih otrok komunicirajo z ustanovami in delodajalci, se podoben vzorec zdaj seli še v postopke zaposlovanja.
Raziskava podjetja Zety, v kateri je sodelovalo približno tisoč pripadnikov generacije Z, je pokazala, da je kar 20 odstotkov vprašanih na razgovor za službo prišlo skupaj s staršem. Od tega jih je 15 odstotkov starša pripeljalo s seboj osebno, petim odstotkov pa se je starš pridružil virtualno, poroča Newsweek.
Starševska pomoč pa se pri tem ne konča. Kar 44 odstotkov mladih je priznalo, da so jim starši pomagali pri pisanju ali urejanju življenjepisa. Vsaka peta oseba je povedala, da je starš v njenem imenu celo stopil v stik s potencialnim delodajalcem.
Tudi po zaposlitvi vpliv ne izgine. 28 odstotkov anketiranih je navedlo, da so jim starši pomagali pri pogajanjih o plači ali drugih ugodnostih, 32 odstotkov pa jih pravi, da so prav starši najmočneje vplivali na njihove karierne odločitve.
Kandidati v spremstvu staršev delujejo preveč odvisni
Drew Powers, ustanovitelj podjetja Powers Financial Group, meni, da del teh podatkov ni nič nenavadnega.
»Seveda lahko starš pomaga pri pisanju življenjepisa, svetuje pri pogajanjih o plači in ugodnostih ali vpliva na izbiro kariere. To je normalna in pričakovana vloga staršev,« je povedal za Newsweek.
A hkrati opozarja, da neposredno kontaktiranje delodajalcev, pogajanje o plači v imenu otroka ali prisotnost na razgovoru, bodisi v živo bodisi na daljavo, pomeni prestop meje. Podobno razmišlja tudi Alex Beene, predavatelj finančne pismenosti na Univerzi Tennessee v Martinu.
Po njegovih besedah nekateri pripadniki generacije Z starševsko vključenost dojemajo kot pomembno podporo. Svetuje, da prisluhnete nasvetom staršev in mentorjev, ki imajo izkušnje z zaposlovanjem. Vendar pa poudarja, da obstajajo jasne meje in da njihovo prestopanje skoraj vedno škoduje kandidatu.
Delodajalci namreč kandidate, ki na razgovor pridejo s starši, pogosto dojemajo kot preveč odvisne. To lahko vzbudi dvom o njihovi sposobnosti samostojnega dela in sprejemanja odločitev.
Brez samozavesti vas podjetja hitro spregledajo
Eden od razlogov za ta trend naj bi bilo tudi nezaupanje med mladimi delavci in korporacijami. Kevin Thompson, izvršni direktor podjetja 9i Capital Group, pravi, da sicer ne gre za množičen pojav, vendar se nekateri kandidati generacije Z na razgovorih zanašajo na starše pri predstavitvi, tonu komunikacije in celo pri odgovorih.
Po njegovem mnenju to pogosto izhaja iz pomanjkanja izkušenj v profesionalnem okolju ter nelagodja ob pogodbenih določilih in pričakovanjih delodajalcev.
Strokovnjaki opozarjajo, da ima lahko tak pristop dolgoročne posledice. Kadrovski svetovalec Bryan Driscoll izpostavlja tveganje, da mladi ne razvijejo sposobnosti samostojnega zastopanja svojih interesov na delovnem mestu. Ta veščina je ključna, ko gre za zahtevo po povišici ali soočenje s slabim vodenjem.
Če želite imeti prednost na trgu dela, se pozanimajte o svojih pravicah, vedite, koliko ste vredni, in gradite podporo s sodelavci. To bo za vašo kariero naredilo veliko več, kot če bi na razgovoru ob vas sedela mama.
Thompson meni, da bo trg dolgoročno sam uravnotežil razmere. »Trg ne nagrajuje odvisnosti. Če nastopite brez samozavesti ali samostojnosti, vas bodo podjetja preprosto obšla,« opozarja.
Powers pa dodaja, da neposredna vključenost staršev v postopek zaposlovanja za delodajalce predstavlja resen alarm. Starši, ki se vsiljujejo ali sodelujejo v takšnih situacijah, po njegovem mnenju svojim otrokom pogosto naredijo več škode kot koristi. Slej ko prej mora vsak zapustiti varno zavetje in stopiti na lastno pot.
Vir: index.hr
Poglejte tudi: