Včasih je marsikaj bilo drugače - tudi poroke.
Življenje je v času Jugoslavije bilo precej drugačno, kakor danes. Navade, kultura, vrednote, miselnost, odnosi... Razlike lahko opazimo na številnih področjih. Med drugim so tudi poroke izgledale povsem drugače, kakor danes.
Ne spreglejte:
- Bi morali za zdravje kosti res piti mleko? Preverite, kaj o tem pravijo strokovnjaki
- Ne boste verjeli, kaj si za zajtrk privošči Novak Đoković: tak obrok ga založi s hranili in da energijo
Tukaj so tri glavne razlike med porokami včasih in danes:
Par je živel skupaj šele po poroki
Danes številni pari živijo "na koruzi" ali pa se za vstop v zakonsko življenje odločijo šele po več letih skupnega življenja. V času Jugoslavije pa je to bilo nekoliko drugače.
Veliko bolj običajno je bilo, da se je par vselil v skupni dom šele po poroki. Dogajalo se je celo, da sta morala fant in dekle, ki sta se odločila za skupno življenje izven zakonske zveze, to skrivati pred okolico, saj sta se bala obsojanja.
Poroke so bile bolj skromne
Danes lahko vidimo razkošne poroke, ki vključujejo poročne organizatorje, snemalce, nešteto fotografov, prefinjene jedi ter seveda tudi razkošno poročno potovanje v eksotične kraje.
V času Jugoslavije so poroke bile bolj preproste in skromne, po drugi strani pa mnogi pravijo, da je "žur" bil veliko večji. Mladoporočenca sta bila sproščena in se nista obremenjevala z detajli, kar je prispevalo k dobri volji. Obleke so bile bolj preproste in udobne, hrana pa je morda bila manj prefinjena, a odličnega okusa.
Na poroko so bili povabljeni le najbližji
Kot že omenjeno, so bile poroke bolj skromne, kar je bilo opaziti tudi na seznamu gostov. Danes mnogi pari organizirajo slavje s toliko povabljenci, da se še sami ne spomnijo vseh gostov.
V času Jugoslavije se je pogosto dogajalo, da so se ljudje poročali v ožjem krogu ljudi. Ženin in nevesta sta povabila le svoje najbližje in tako poskrbela za sproščeno, lahkotno vzdušje.
Preberite več na Sensa.si
Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković