Ste tudi pri vas doma vedno pekli, prali in likali za vikend oziroma ponoči, da bi znižali znesek na položnici? Morda to še vedno počnete. Pa se res izplača? Takšna je resnica!
Evropi se napoveduje huda zima, opozarjajo vodje držav in ljudi pozivajo k varčni porabi elektrike in plina, pišejo na informativnem spletnem portalu N1 Slovenija. V strahu pred hudo zimo in pred rusko prekinitvijo dobav plina se tudi sprejemajo ukrepi, ki si jih pred letom dni nismo mogli predstavljati.
Pri nas sicer konkretnih omejitev še ni, za zdaj se vlada zanaša na zmanjšanje porabe s prostovoljnimi ukrepi. V primeru krize, pa bodo nekateri ukrepi postali obvezni. In bolj varčni bodo nagrajeni.
Pa se res izplača ugašati luči, se tuširati s hladno vodo in ponoči prati perilo?
Vlada si torej, podobno kot drugod po Evropi, želi, da bi končni odjemalci zmanjšali tako porabo plina kot elektrike. Slovenija je namreč povsem odvisna od uvoza zemeljskega plina (99,4 %), pa tudi z elektriko ni samooskrbna.
V gospodinjstvih največ porabimo za ogrevanje prostorov in vode
Profimedia
Tista gospodinjstva, ki uporabljajo zemeljski plin, ga po podatkih statističnega urada (Surs) največ porabijo za ogrevanje prostorov (72 %) in ogrevanje sanitarne vode (24 %), manjši delež pa za kuhanje (4 %).
Povprečni gospodinjski odjemalec zemeljskega plina ima letno porabo 10.730 kilovatnih ur (vir: Ministrstvo za infrastrukturo).
Največ elektrike doma porabimo za ogrevanje vode (17 %), sledi ogrevanje prostorov (15 %) in kuhanje (7 %), 4 % pa za razsvetljavo.
Med gospodinjskimi aparati največ seveda porabijo tisti, ki morajo biti priključeni ves čas, to so hladilniki (5 %) in zamrzovalniki (4 %).
Med napravami, ki jih lahko uporabljate v času nižje tarife in tako prihranite, pa so energetsko najbolj potratni pralni stroji (porabijo 4 % energije), pomivalni stroji (3 %) in sušilni stroj (1 %).
Gre seveda za statistična povprečja, poraba posameznega gospodinjstva je zelo odvisna tudi od starosti aparatov oziroma njihovega energijskega razreda.
Povprečno slovensko gospodinjstvo je v letu 2020 porabilo 4.407 kilovatnih ur električne energije (vir: Surs).
Več kot tretjino po tej statistiki porabijo ‘drugi porabniki’. Kot so nam pojasnili na Sursu, so to vse ostale električne naprave, med njimi mali gospodinjski aparati, zvočniki, polnilci za mobilnike itd.
Zakaj je ponoči elektrika cenejša?
K skupnim prizadevanjem za manjšo porabo lahko prispevamo tudi tako, da več elektrike porabimo takrat, ko je te na pretek, in manj, ko je primanjkuje in je elektroenergetski sistem zelo obremenjen.
Nižja tarifa velja ponoči, vsak delavnik med 22. in 6. uro, ter ob sobotah, nedeljah in praznikih ves dan.
Večja poraba energije ob vikendih in ponoči na račun manjše porabe čez teden je tako vsekakor korak (čeprav majhen) v pravo smer.
Kako boste za to nagrajeni na položnici?
Profimedia
Praviloma je dvotarifno merjenje za večino gospodinjstev ugodnejše od enotarifnega, sploh če poskušamo svoje navade spremeniti tako, da čim več elektrike porabimo v nočnem času in ob vikendih.
Če pa denimo delate od doma in se pozimi čez dan ogrevate z električnimi radiatorji ali čez dan tudi med tednom kuhate in pečete, pomivate posodo, perete perilo in podobno, se vam verjetno bolj izplača obračunavanje po enotni tarifi.
Kako lahko prihranimo v gospodinjstvu?
Če se ogrevate na plin ali elektriko, lahko največ prihranite tako, da se odrečete toplotnemu ugodju in znižate temperaturo v stanovanju.
Znižanje temperature za 1 °C pomeni za okoli 6 odstotkov manjšo porabo, pravijo energetski svetovalci. Kot rečeno, pa to ne pomeni tudi za 6 odstotkov nižjega računa za elektriko ali plin.
Nekaj lahko prihranite tudi pri topli vodi.
Če imate dvotarifni sistem merjenja porabe elektrike, je priporočljivo bojler vklapljati ponoči, ko je energija cenejša. Nekateri novi bojlerji to naredijo celo samodejno – morate pa pri tem seveda upoštevati svoje navade.
Najbolj ekonomično je, če segrevamo vodo na 55 do 60 °C. Višje temperature niso priporočljive, saj se tako povečajo toplotne izgube, poleg tega pa se tako intenzivneje izloča tudi vodni kamen. Tega se izplača redno odstranjevati (ne le na bojlerju, ampak tudi drugih grelnikih), saj z njim obložene naprave porabijo več.
Še eden nasvet: če je voda prevroča, jo raje uravnajmo z zmanjšanjem pretoka vroče vode kot pa odpiranjem hladne vode na pipi.
Kaj pa poraba tople vode v kuhinji?
Pomivalni stroj porabi bistveno manj energije, kot če posodo perete na roke (razen če to počnete v mrzli vodi).
Pri kuhanju velja upoštevati nasvet italijanskega nobelovca, da kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja oziroma ko je voda segreta, znižamo temperaturo. Pri varčevanju, kot pove njegovo ime, prispeva tudi ekonom lonec.
Energetski svetovalci še pravijo, da se izplača uporabljati električne grelnike vode, ki so precej hitrejši in učinkovitejši od segrevanja vode na štedilniku.
Med gospodinjskimi aparati največ porabijo zamrzovalniki in hladilniki, njihovo porabo lahko optimiziramo z nastavitvijo prave temperature.
Ta je v hladilniku približno 5 °C. Višja temperatura ni priporočljiva, saj se hrana hitreje pokvari, ob nižji temperaturi pa lahko poraba energije zraste tudi do 15 odstotkov.
Temperaturo v hladilniku lahko izmerimo tako, da položimo termometer v skodelico z vodo, ki jo postavimo v sredino hladilnika.
Za zamrzovalnik je priporočljiva temperatura okoli –18 °C, pet stopinj nižja temperatura pa pomeni za 25 odstotkov večjo porabo električne energije, še pišejo na portalu N1 Slovenija.