Po napornem in dolgem urniku zdaj pravi, da dela 5 do 6 ur tedensko.
Na zimski dan v Arizoni je samopostrežna pralnica 38-letne Cami polna strank, ki nalagajo perilo v pralne in sušilne stroje, medtem ko zaposleni opravljajo prevzeme in dostave opranega perila.
Za Cami je to, da je poslovanje postalo njena edina služba, velik in prijeten preobrat. Pred tem je skoraj s polnim delovnim časom delala kot medicinska sestra v bolnišnici, hkrati pa od oktobra 2020 do aprila 2023 vodila pralnico.
»Zdaj za pralnico delam mogoče pet ali šest ur na teden,« pravi. »Včasih mi je kar nerodno povedati to, ker ni bilo vedno tako. Pred petimi, štirimi ali tremi leti sem delala bistveno več, ker sem poskušala podjetje postaviti na noge.«
V tem času je zaposlila ekipo – danes ima pralnica šest zaposlenih, od tega enega za krajši čas – kar ji omogoča, da se osredotoči predvsem na rast podjetja, ne pa na vsakodnevno operativno delo. Dodatno okoli deset ur na teden nameni ustvarjanju in objavljanju videov o svojem podjetju in izkušnji vodenja pralnice.
Lani je pralnica ustvarila približno 475.000 dolarjev prihodkov, poleg tega pa še skoraj 30.000 dolarjev najemnine od bližnjega salona, kaže dokumentacija, ki jo je pregledal CNBC. Od tega je bilo okoli 119.000 dolarjev dobička. Del je vrnila v podjetje, 66.000 dolarjev pa je predstavljalo njeno plačo.
V letu 2024 je s polletnim ustvarjanjem vsebin na družbenih omrežjih zaslužila še približno 22.000 dolarjev, v 2025 pa pričakuje občuten skok – »okoli 200.000 dolarjev«, pravi. Čeprav ji druženje s kolegi v bolnišnici včasih manjka, uživa v ravnotežju med delom in prostim časom, ki ga prinaša podjetništvo.
»Prvič v življenju sem lahko doma za vse praznike, vsak konec tedna je prost,« pravi. »Nikoli ne potrebujem prositi šefa ali nadrejenega za dopust, če si zaželim spontano pot domov. Moj čas je postal popolnoma moj.«
Svoj dom je prodala, da je lahko kupila podjetje
Po 13 letih dela medicinske sestre, večinoma na oddelku za transplantacijo kostnega mozga, je Cami začutila potrebo po spremembi. Hkrati ni želela nazaj v šolske klopi.
»Vedela sem, da je edina realna pot do izhoda iz zdravstva ta, da postanem podjetnica,« pravi.
Razmišljala je o različnih možnostih – o najemu skladiščnih enot ali nakupu mobilnega naselja. Nato je na spletni strani bizbuysell.com, kjer se prodajajo manjša podjetja, opazila oglas za pralnico.
Prijatelj jo je povezal s svojim stricem, ki ima v lasti dve pralnici. »Pogledal je številke in rekel stavek, ki ga nikoli ne bom pozabila: ‘Če bi lahko zavrtel čas nazaj, nikoli ne bi šel na fakulteto, nikoli ne bi delal magisterija. Kupoval bi samo pralnice. Pralnice pomenijo denar.’«
Nakup podjetja je načrtovala približno leto dni, del načrta pa je bil tudi prodaja doma. Hišo je aprila 2020 prodala za 310.000 dolarjev in se preselila v najemniško stanovanje. Ker posojilo še ni bilo odplačano, je iz prodaje prejela okoli 150.000 dolarjev, ki jih je namenila za nakup pralnice, vredne 300.000 dolarjev. Iz prihrankov je dodala še 50.000 dolarjev in tako zbrala 200.000 dolarjev pologa.
»Preostalih 100.000 dolarjev smo financirali s prodajalcem, z obrestno mero 6% za dve leti,« pravi. Posojilo je odplačala v letu in pol. Dodaja, da je bila bolj navdušena nad lastništvom podjetja kot nad lastništvom doma, zato odločitev zanjo ni bila strašljiva.
Pralnica je delovala že več kot 20 let in je ustvarjala stabilen denarni tok. V prenovo – nova svetila, tla in barvo – je vložila še 20.000 dolarjev, da bi prostor postal bolj prijeten. Trenutno odplačuje dva kredita za nove pralne stroje in dva za vozila, ki jih uporablja za prevzem in dostavo perila. Skupni mesečni obrok znaša približno 4.900 dolarjev.
Medtem ko je vodila pralnico, je postopno zmanjšala ure v bolnišnici. Leta 2023 je kupila novo hišo.
Zakaj je lahko pralnica tako dobičkonosna
V pralnici od Cami se cene gibljejo od 25 centov za sedem minut sušenja do 12 dolarjev za pranje v največjem, 80-funtnem stroju. Cene za prevzem in dostavo se razlikujejo glede na obseg dela.
Ker pred tem ni imela izkušenj z vodenjem ljudi ali podjetja, je bil to zanjo največji izziv. Posluša podjetniške podkaste, bere knjige in vsaj enkrat ali dvakrat letno obišče konferenco za lastnike pralnic, kjer spremlja trende, programsko opremo in nove tehnologije.
Ena najpomembnejših lekcij, pravi, je ta: najprej zaslužiti denar, potem pa ga uporabiti za to, kar vas res veseli. Ne nujno obratno. Sama ceni čas z bližnjimi in nadzor nad svojim urnikom. »Moji dnevi so zaradi tega veliko bolj umirjeni,« pravi.
Povprečna pralnica ustvari med 15.000 in 300.000 dolarjev prihodka letno, njena vrednost pa se lahko giblje od 50.000 do več kot milijon dolarjev, navaja Laundry Association. Cami ocenjuje, da bi se lahko upokojila v šestih do sedmih letih ali pa ohranila lastništvo in najela upravnika, ki bi vodil posel.
Mogoče je tudi, da bi kupila drugo lokacijo, jo razvila in pozneje prodala. »Zame je to nekakšna igra, ki jo rada igram,« pravi. »Uživam v tem, da se učim, da lahko podjetje zraste in da ga lahko peljem še višje.«
Vir: cnbc.com
