"Po 37. letih zakona sem se zaljubila v žensko" (Osebna izpoved)

Ljubezen nima mej in včasih nas doleti na najbolj nenavaden način...

Včasih se zaljubimo takrat, ko najmanj pričakujemo. Ravno to se je zgodilo tudi Lizz Hillart, ki je za Huffspot zaupala svojo izkušnjo o tem, kako se je po dolgoletnem nesrečnem zakonu zaljubila v žensko. Takrat se je njeno življenje povsem spremenilo.

37 let nesrečnega zakona

"Prekinitev zakona, ki je veliko predolgo visel na nitki, me je osvobodila strahu in družbenih norm, ki sem jim dovolila, da so me držale nazaj. Če parafraziram nekdanjo prvo damo Eleanor Roosevelt, sem naredila stvar, ki je ne smem storiti, kar je nato postalo moja vstopnica v svobodo – ne le v svobodo od propadlega zakona, ampak v svobodo, da raziskujem svojo strast in spolnost ter končno postanem oseba, kakršna sem se bala postati. In postala sem močna."

Njeno novo poglavje se je pričelo s pomočjo hčerke. Skupaj z njo sta odprli vadbeni studio, v katerem je Liz spoznala svojo prijateljico in novo ljubezen - Lee.

"Leta 2012 je Lee vstopila v naš studio na svoj prvi tečaj, ravno ko se je začel. Ni bilo več prostih mest, zato sem jo pospremila ven in ji rekla, naj se vpiše v drugo skupino. Ko mi Lee razlaga o tem prvem srečanju, se spomni, da je čutila določeno energijo, ko sem položila roko na njen hrbet, da bi jo nežno usmerila ven.

Na Hrvaško priplula največja ladja v zgodovini Jadrolinije

Na mojo srečo se je vrnila. Moja hčerka je opazila Lee, ko se je vrnila, in ko jo je videla pri vadbi, je predlagala, da jo najamemo kot inštruktorico

To je bil začetek močnega prijateljstva med nami tremi.

Ljubezen se pogosto odkrije na najbolj nepričakovanih mestih in ljudeh. Moja ljubezen je bila tik pred mojimi očmi ― ko sem jih pred štirimi leti končno odprla. Ko sem priznala občutke svojega srca in notranjega glasu, je postalo jasno, da sem zaljubljena v Lee.

Najino razmerje je na papirju recept za katastrofo - če ne celo norost - a je vse prej kot to!

Nisva bili le prijateljici, ampak tudi ženski, ki sta se takrat identificirali kot heteroseksualki - obe po ločitvi. In za piko na i, bila je moja uslužbenka in kar 26 let mlajša od mene.

Sprva sem si vse trudila skriti in razmišljala o tem, zakaj razmerje ne more iti naprej. Vendar pa nisem mogla spregledati ali zanikati čustev ljubezni in spoštovanja, ki sva jih čutili ena do druge.

Odkritje, da morda nisem povsem heteroseksualna, je prišlo bliskovito in me zadelo kot Kupidova puščica med stresnim popoldnevom v službi, ko je Lee – takrat samo Lee, ne moja Lee – vrgla roke okoli mojega vratu in rekla: “Imam te. Vse bo v redu."

Niso bile njene besede tisto, kar me je držalo. Visokonapetostna elektrika je udarila tako močno, da sem jo odrinila od sebe.

Bila sem šokirana – fizično, čustveno in mentalno – ko sem v tistem trenutku ugotovila, da moj heteroseksualni jaz ni več nedotaknjen.

Tisto noč sem Lee poslala sporočilo, naj se dobiva na večerji. Bila sem navdušena, a trudila sem se obvladati svoja čustva.

Spominjam se trenutka, ko sem se zavedla neumnega nasmeha, ki se je razširil čez moj obraz, ko je mojemu povabilu hitro rekla da. Nisem imela pojma, kaj naj rečem, toda potreba po tem, da ji povem, je bila nujna.

Povedala sem ji, da jo ljubim - na nek nov način, ki ga nisem znala razložiti.

Morala sem biti iskrena in želela sem videti, če si deliva ta čustva. Izkazalo se je, da sva jih.

Kmalu po tisti noči sva začeli skupaj raziskovati užitke neznane strasti in ljubezni, ki ju nisem nikoli izkusila in zagotovo nikoli pričakovala. Bili sva pošteni, neizkušeni, neumni in resni - vse v enem zamahu.

Najina zakona sta že razpadla, bili sva sredi vsaka svoje ločitve in bali sva se, da bi najini družini še bolj trpeli. Prevzeti sva bili od veselja, obenem pa sva razmišljali o posledicah, ki bodo zagotovo prišle med naju in najine najbližje.

Razkritje resnice hčerki je bil najtežji trenutek v mojem življenju.

Moj odnos s hčerko je prestal to nevihto, ki jo je povzročilo pretvarjanje, da sva z njenim očetom v srečnem razmerju, najina ločitev in novica, da ljubim žensko. Nikoli ne bom vedela, kako močno je v resnici trpela zaradi te situacije, saj vsakdo življenje predeluje na drugačen način, s svojim tempom.

Veselja in ljubezni, ki ju vsak dan najdem v njej, nikoli več ne bom jemala za samoumevno. Moja naloga je, da sprejmem in spoštujem hčerine potrebe in občutke - in bolj kot karkoli drugega, da jo imam rada kot doslej.

S poroko ne hitiva - vse se bo zgodilo ob svojem času.

V torek popoldne, decembra 2020, sem Lee vprašala, če bi rada šla izbrat diamantni prstan. Prvi, ki ga je pomerila, ji je pristajal tako, kot bi čakal prav na njo. Vseeno pa je preizkusila še nekaj drugih in si izbrala najljubšega. Nisem predlagala poroke - le, da nosi prstan kot simbol najine zavezanosti.

Po svoj prstan se mi ni mudilo. Približno devet mesecev kasneje sva se vrnili v isto trgovino in kupila sem najlepši prstan, kar sem jih kdaj videla. Vsakič, ko to vidim, čutim moč najine ljubezni in predanosti.

Jaz sem absolutna reva, ko gre za poroko. Najbrž je temu tako, ker sem se večino svojega odraslega življenja počutila kot v kletki. To, kar čutim zdaj, je nova svoboda izražanja, ki je resnična in čarobna, brezmejna in obsežna.

Nosili bova svoja prstana in, ko bova pripravljeni, določili datum, da se bova javno in zakonsko zavezali druga drugi.

Lee je moj človek, ne glede na to, ali se poročiva ali ne. Ona bo moja oseba do konca mojega življenja - v to sem povsem prepričana. Poleg tega pa je videti zelo dobro v poročni obleki."

Preberite več na Cosmopolitan.si