Znanstveniki ocenjujejo, da se bo struktura družin v prihodnosti močno spremenila.
Na spremembo vpliva predvsem dejstvo, da stari starši in celo pradedki živijo dlje, rojeva pa se vedno manj otrok. Raziskovalci iz društva Max Planck so z analizo populacijskih trendov ugotovili, da so družine praktično po celem svetu vedno manjše in starejše.
Več starih staršev in prababic, manj staršev in sestričen
Leta 1950 je imela povprečna 65-letna ženska 41 živečih sorodnikov. Do leta 2095 pa jih bo imela povprečna ženska iste starosti le še 25, pravijo strokovnjaki. Raziskavo so opravljali v Veliki Britaniji, objavljena pa je bila v Proceedings of the National Academy of Sciences. Povprečna britanska družina naj bi do leta 2095 tako postala manjša in starejša; v primerjavi z letom 1950 bodo prihodnje družine imele več starih staršev in prababic ter manj bratrancev in sestričen.
Raziskovalci so že dolgo zaskrbljeni, da bi upadanje stopnje rodnosti in daljša pričakovana življenjska doba lahko povzročila staranje prebivalstva. Vodilni raziskovalec Diego Alburez-Gutierrez z Inštituta Max Planck za demografske raziskave pa pravi, da prejšnje študije niso preučevale, kako bo to vplivalo na strukturo družin: "Vprašali smo se, kako bodo demografske spremembe vplivale na 'obdarjenost' sorodstva v prihodnosti."
V študiji so g. Alburez-Gutierrez in njegovi soavtorji analizirali zgodovinske in predvidene podatke iz revizije obetov svetovnega prebivalstva Združenih narodov za leto 2022. Da bi razumeli, kako se bodo družine verjetno spremenile, so se osredotočili na povprečno 65-letno žensko.
Kako se bodo spreminjale družine pri nas in po svetu?
Omenjena analiza kaže, da se bo velikost družine v naslednjih 70 letih vztrajno zmanjševala po vsem svetu, pri čemer bo zmanjšanje najbolj izrazito v Latinski Ameriki in na Karibih. Tam se bo družina povprečne 65-letne ženske skrčila s 56 živečih sorodnikov leta 1950 na le 18,3 leta 2095 - kar je 67-odstotno zmanjšanje.
Nasprotno pa bo velikost družine v Evropi in Severni Ameriki, kjer je stopnja rodnosti že nizka, ostala večinoma nespremenjena. Podatki so tudi razkrili, da se bo razlika med velikostjo družin v različnih državah verjetno zmanjšala, ko se bomo približevali koncu stoletja.
Medtem ko je lahko povprečna ženska v Zimbabveju leta 1950 imela 82 živih sorodnikov, naj bi jih imela leta 2095 le 24,1. V Italiji, kjer ima povprečna 65-letna ženska najmanjšo družino med vsemi državami, se bo število živih sorodnikov zmanjšalo z 18 na 12,7.
Vendar pa se ne bo spremenila samo velikost družin, ampak tudi njihova 'sorodstvena konfiguracija'. Povprečno družino prihodnosti bo sestavljalo veliko manj bratrancev, nečakinj, nečakov in vnukov. Močno pa naj bi se povečalo število starih staršev in prababic.
Raziskovalci pravijo, da obliko tega premika poganja ravnovesje štirih dejavnikov: zmanjšanje umrljivosti dojenčkov, podaljšanje pričakovane življenjske dobe, nižja plodnost in zapoznela plodnost.
Medtem ko zmanjšana umrljivost dojenčkov poveča število bratov in sester ter bratrancev, nižja in bolj zapoznela rodnost zmanjša to stopnjo. Podobno daljša pričakovana življenjska doba poveča možnost, da ljudje živijo dovolj dolgo, da postanejo stari starši in prababice. Vendar zapoznela plodnost zmanjša možnost, da bi nekdo živel dovolj dolgo, da bi postal stari starš.
Da bi videli, kako ti različni dejavniki medsebojno delujejo, so raziskovalci vzeli primer Kitajske, kjer je politika enega otroka že povzročila velike spremembe v družinskih strukturah. Družinsko mrežo kitajskega novorojenčka je leta 1950 sestavljalo povprečno 11 bratrancev in sestričen, ki so predstavljali 39 odstotkov njihove žive družine. Preostalo družino je večinoma sestavljalo njihovih osem tet in stricev, medtem ko stari starši in prastarši pogosto niso preživeli otrokovega rojstva.
Vendar pa raziskovalci do leta 2095 napovedujejo, da bo imel kitajski novorojenček v povprečju samo 1,1 bratrancev. Obenem naj bi se število novorojenčkovih še živečih sorodnikov dejansko povečalo, saj je možnost, da bodo vsi štirje stari starši živi, dosegla 100 odstotkov.
Kdo bo skrbel za starejše?
Raziskovalci pravijo, da imajo te napovedi zaskrbljujoče posledice za prihodnost oskrbe starejših. Za katerega koli 65-letnika bo razpoložljivost sorodnikov, ki lahko zagotovijo nego in podporo, imenovanih tudi "sorodniški viri", v prihodnosti bistveno manjša. G. Alburez-Gutierrez je dejal: "Ko se starostna razlika med posamezniki in njihovimi sorodniki veča, bodo imeli ljudje družinske mreže, ki niso le manjše, ampak tudi starejše."
Medtem ko ima nekdo več starih staršev in prababic, obstaja velika verjetnost, da bodo sami dejansko potrebovali več pomoči, namesto da bi lahko nudili podporo. Združeno kraljestvo že čuti posledice staranja prebivalstva, saj se povečuje povpraševanje po storitvah socialnega varstva odraslih. Vendar pa bodo največji vplivi čutiti v državah v razvoju na globalnem jugu, kjer bodo demografski premiki največji. "Ti seizmični premiki v družinski strukturi bodo povzročili pomembne družbene izzive, ki bi jih oblikovalci politik na globalnem severu in jugu morali upoštevati," je dodal Alburez-Gutierrez.
Preberite več na Sensa.si