Nekdanje stevardese razkrivajo, da se za bleščečo podobo tega poklica pogosto skrivajo stres, nepravičnost in številni izzivi, ki jih na družbenih omrežjih skoraj nikoli ne vidimo.
Delo stevardese veliko ljudi povezuje s prestižem, potovanji po svetu in nenehnimi dogodivščinami. A resničnost tega poklica pogosto ni tako glamurozna, kot je videti na fotografijah in posnetkih na družbenih omrežjih. V pogovoru za portal Onet so nekdanji zaposleni v letalskih družbah razkrili, kaj se v resnici dogaja za kulisami tega dela in zakaj so se odločili oditi.
Seveda nimajo vsi enakih izkušenj, saj se pogoji dela med letalskimi družbami precej razlikujejo.
Ena od stevardes je v nizkocenovnih letalskih družbah delala nekaj več kot pol leta.
»Med usposabljanjem sem lahko predlagala, v kateri bazi bi rada delala, in navedla mesta, ki bi mi najbolj ustrezala. Toda tega nihče ni upošteval. Dodelili so mi bazo v eni od baltskih držav, kar mi sploh ni ustrezalo, in to sem tudi povedala inštruktorici. Odgovorila mi je: ‘Če vam ni všeč, lahko prekinete usposabljanje,’ ki takrat sploh ni bilo plačano,« se spominja.
Kljub temu je usposabljanje dokončala in se preselila v tujino.
»Tam sem se počutila zelo slabo. Želela sem živeti na Poljskem. Kasneje se je pojavila možnost dela v Gdansku, vendar sem v podjetju delala prekratek čas, da bi se lahko premestila. Nisem želela več čakati, zato sem dala odpoved. Nato sem našla delo pri drugih linijah, kjer sem lahko živela na Poljskem in še vedno delala na letalu.«
Podobno izkušnjo je imela tudi druga stevardesa, ki je prav tako delala pri nizkocenovnih letalskih družbah.
»Najprej so me poslali v bazo v Italiji, kasneje so me premestili na Slovaško. Po tej selitvi se je pojavila možnost Krakova, a se je izkazalo, da je bila to prazna obljuba. Zadnja kaplja čez rob je bila, ko so moji tuji kolegi Krakov dobili takoj ob prvi prijavi, jaz pa ne, čeprav sem na to čakala tri leta. Po mojem mnenju je šlo za očitno diskriminacijo na podlagi narodnosti. Svoje delo sem imela rada in ga imam še danes, vendar bi se moralo vodstvo podjetja povsem spremeniti. Zdaj delam pri velikih rednih letalskih linijah in izkazalo se je, da je mogoče člana posadke namestiti v Krakovu,« pravi.
Nepotizem in nepravičnost
Stevardese v letalski industriji opažajo tudi druge težave.
»V tej panogi vladata močan nepotizem in zaščita starih zaposlenih. Nekdo lahko predstavlja očitno nevarnost in krši postopke, pa kljub temu dobi napredovanje na mesto vodje kabinskega osebja ali pa se preprosto ne zgodi nič, tudi če so podane prijave,« pripoveduje ena od stevardes.
Po njenih besedah je včasih dovolj, da se znajdete v »pravi bazi« in poznate »prave ljudi«.
»Poznam primer dekleta, ki je napredovalo po devetih mesecih dela, čeprav pravilnik določa, da je to mogoče šele po 12 mesecih. Napredovala je zgolj zato, ker je imela dobre povezave z ljudmi v vodstvu. Drugi so morali čakati več let in nikoli niso dobili podobne priložnosti.«
Zdravstvene težave
Nekateri pa dela niso zapustili zaradi organizacije ali nepravičnosti, temveč zaradi zdravja. Ena od stevardes, ki je prav tako delala pri nizkocenovnih linijah, je morala odpoved dati zaradi resnih težav.
»Noge so mi močno otekale, meča so bila skoraj tako velika kot stegna, zaradi letenja so se mi pojavile krčne žile, poleg tega pa sem imela še hude bolečine v hrbtu. Zaradi teh težav sem obiskovala različne specialiste in fizioterapevte, da o glavobolih sploh ne govorim. Počutila sem se, kot da imam stalnega mačka. Vse to zaradi hrupa in šuma v letalu,« pripoveduje.
Po napornem dnevu letenja je potrebovala tudi do 12 ur, da si je opomogla.
»Ko sem šla na dopust, sem prvi teden praktično samo počivala. Tudi po tem, ko sem prenehala leteti, sem potrebovala dolgo časa, da sem si povsem opomogla.«
Veliko žrtvovanja in odrekanja
Ena od stevardes je odpoved dala pri bližnjevzhodni letalski družbi.
»Delo kabinskega osebja je zelo težko uskladiti z družinskim življenjem, še posebej, če razmišljate o otrocih. Porodniški dopust je tam zelo kratek in celo neplačan. Mnoge moje kolegice, ki so ostale v podjetju, po rojstvu otrok sploh ne delajo več kot stevardese,« pojasnjuje.
Dodaja, da je na njeno odločitev vplival tudi razhod s partnerjem.
»Po razhodu nisem imela več dovolj razlogov, da bi ostala. Poleg tega sem spoznala, da je ta služba sicer odlična glede zaslužka in potovanj, vendar ne ponuja veliko možnosti za dolgoročni razvoj. Vrnila sem se na Poljsko in začela delati na področju, ki sem ga študirala.«
Nevarnost in izjemen stres
Včasih so lahko situacije na letalu tudi zelo nevarne in psihično izčrpavajoče. Ena od stevardes se spominja svojega zadnjega leta pri prejšnjem delodajalcu.
»Zaradi nevarnosti vojne nam niso dovolili zapustiti letala. Ko sem po koncu izmene zapustila terminal, sem se dobesedno zjokala. Imela sem občutek, kot da je del mene umrl. Mesec dni pozneje je v Ukrajini izbruhnila vojna v polnem obsegu,« pripoveduje.
Delo v letalstvu ima tako svoje prednosti kot slabosti. Res je, da omogoča potovanja po svetu in pogosto prinaša dober zaslužek, vendar zahteva tudi veliko prilagodljivosti, številna odrekanja in včasih precej negotove delovne razmere.
Zgodbe nekdanjih stevardes jasno kažejo, da ta poklic ni vedno pravljica. Včasih se lahko spremeni celo v pravo nočno moro.
Vir: mondo.rs
