Ko so reševalci vstopili v dom zakoncev Fletcher v ameriški zvezni državi Louisiana, jih je že na pragu zadel močan vonj razkrajajočega se telesa. Tisto, kar so zagledali v dnevni sobi, je bilo – kot so kasneje povedali – eden najbolj grozljivih prizorov v njihovih karierah.
3. januarja 2022 ob 2. uri ponoči je reševalna služba prejela klic zakoncev Fletcher. Sporočila sta, da njuna hči Lacey ne diha in da je oživljanje neuspešno. Po telefonu so jima podali navodila za temeljne postopke oživljanja, na teren pa so se takoj odpravili reševalci in policisti.
Že takrat so se pojavili prvi nenavadni trenutki – mati Shelley Fletcher denimo ni znala povedati, koliko je njena hči stara. Navrgla je tri različne številke, preden je naposled dejala, da jih ima 31. Izkazalo se je, da je hči v resnici imela v resnici 36 let.
Ko so reševalci prispeli, so hitro ugotovili, da ne gre za običajno smrt. Vonj je bil premočan in preveč značilen, da bi se lahko zmotili. Toda nič jih ni moglo pripraviti na prizor v dnevni sobi. Izkušeni možje, vajeni marsičesa, so po začetnem šoku jokali. Eden od policistov je kasneje priznal, da po tem, kar je videl, teden dni ni mogel jesti.
Telo, dobesedno zraščeno s kavčem
Dnevna soba je bila urejena, hiša čista. A med pohištvom je izstopal star, dotrajan kavč – iz njega je gledala pena, prevleke so bile obrabljene. V vdolbini sedeža je vkljub urejenemu okolju ležalo truplo mlade ženske, delno golo in skoraj povsem negibno. Tuji mediji so poročali, da je telo mlade ženske bilo dobesedno "stopljeno" s kavčem.
Vse je kazalo na to, da Lacey ni umrla tisti dan, kot sta trdila starša. Obdukcija je pokazala, da je bila mrtva že najmanj 24 do 48 ur.
Da bi situacija bila še bolj grozljiva, je telo Lacey bilo prekrito z razjedami in lastnimi iztrebki. Bila je izstradana, tehtala je le 43 kilogramov. Mišice njenih nog so atrofirale, trtica je bila sploščena – toliko časa je nepremično sedela na istem mestu. V trebušni votlini so našli ostanke blata in celo delčke kavča, ki jih je ženska najbrž v obupu želela pojesti.
Kako je Lacey lahko več kot desetletje ostala neopazna?
Leacy Fletcher je kot otrok živela povsem običajno življenje. Bila je družabna, igrala je odbojko, hodila v šolo. Vse se je spremenilo okoli devetega razreda. Postajala je vse bolj zaprta vase, vse težje se je prilagajala. Oče je povedal, da so jo začeli vrstniki ustrahovati in da je razvila simptome, podobne avtizmu.
Starša sta se odločila, da jo izpišeta iz šole in poučujeta doma. Po njunih besedah je Leacy začela razvijati močne strahove – strah pred izhodom, pred gibanjem, celo pred straniščem. Sčasoma ni več zapuščala kavča, tam je jedla, spala in opravljala potrebo.
Zakaj ji nista poiskala strokovne pomoči? Po njunem zato, ker si je to sama izrecno želela. Psihiatrično pomoč je zavračala, pravita. A zakaj potem nista ukrepala, ko je bilo očitno, da ne more več živeti sama? Pravita, da nista hotela kršiti njene volje.
Hiša in dvorišče sta bila urejena, kar je sprožilo še več vprašanj. Kako je mogoče, da nihče ni opazil neznosnega smradu, ki je moral izhajati iz kavča? So ga morda tik pred prihodom reševalcev prestavili? Komu so lagali in zakaj?
Tudi nekateri odgovori staršev so bili neresnični. Mati je trdila, da je hči pred smrtjo pojedla sendvič in čips. V resnici je bila tako lačna, da je pod nohti imela ostanke blata in pene s kavča – najverjetneje je skušala pojesti karkoli, kar ji je bilo dosegljivo.
Sprva so starše obtožili umora druge stopnje, vendar so bili na koncu obsojeni za malomarnost. Vsak od njiju je dobil 40 let zaporne kazni. Psiholog, ki ju je ocenil, pri njima ni ugotovil psihičnih motenj. Nasprotno – verjela naj bi, da vesta bolje od zdravnikov, kaj potrebuje njuna hči.
Vir: mondo.rs
