Afte ali aftozne razjede so najpogostejša bolezenska sprememba ustne sluznice, pojavijo se pri približno 20 odstotkih ljudi. Pogosto se prvič pojavijo v otroštvu in v puberteti, in sicer pogosteje pri deklicah in mladih ženskah. Bolezen ni nevarna, je pa neprijetna, saj otežuje govor in hranjenje.
Afte ali aftozne razjede imenujemo posamične boleče plitve razjede z rdečim robom, ki se lahko pojavijo na ustni sluznici in se lahko spremenijo v manjše ali večje razjede.
Lahko se pojavijo po dve ali tri hkrati, ni pa neobičajno, če se pojavijo tudi v večjem številu.
Pojavijo se predvsem na sluznici ustnic ali na lični sluznici, na jeziku, včasih tudi pod jezikom, redko na mehkem nebu. Nikoli pa se ne pojavijo na dlesni in na trdem nebu.
Male afte oziroma afte minor
Pojavljajo se na lični ali ustnični sluznici. So manjše od centimetra (povprečno od dva do šest milimetrov) in trajajo manj kot deset dni. Pozdravijo se same, brez brazgotine.
Dan ali dva pred nastankom afte na sluznici se lahko pojavi občutek zbadanja (pekoč občutek). Področje, kjer se afta pojavi, je najprej rdeče in boleče, nato pa se pojavi okrogla ranica s pravilnimi robovi, ki so lahko rdeče barve, ranica pa je nekoliko rumenkasta. Te afte, čeprav so majhne, zelo bolijo.
Velike ali afte major
Te večje od centimetra, tudi globlje, in trajajo mesec dni ali več. Celijo se počasneje, in ker so rane globlje, za sabo pustijo brazgotino.
Afte, podobne herpesu, oziroma herpetiformne afte
So manjše rane, ki se najpogosteje pojavljajo na podjezični sluznici, sluznici lica in jezika. Pojavijo se na večji površini sluznice in so boleče. Klinično so zelo podobne infekciji, ki jo povzroča virus herpes simplex, zato so tudi dobile takšno ime. Vendar pa je dokazano, da virus herpes simplex ne povzroča nastanka aft.
Vzrok za nastanek aft ni povsem znan
Afte se lahko pojavijo tudi večkrat na leto, a vzrok za nastanek ni povsem znan. Omenjajo se različni dejavniki, med katere spadajo stres in telesna preobremenjenost, oslabljen imunski sistem, slabokrvnost, opekline zaradi prevroče zaužite hrane ali pijače, pomanjkanje vitaminov, hormonske spremembe, bolezni želodca in črevesja ter preobčutljivost za nekatera zdravila. Prav tako lahko na nastanek aft vplivajo manjše rane v ustih.
Na podlagi klinične slike in anamnestičnih podatkov lahko postavimo diagnozo aft. Če so afte velike in dolgotrajne, če se slabo počutimo, imamo vročino ter znake prizadetosti drugih organov, priporočamo obisk pri specialistu za ustne bolezni.
Prav tako je obisk specialista nujen tudi v primeru katere koli razjede v ustih, ki se dalj časa ne zacelijo in se celo spreminjajo.
Zdravljenje
Ker še vedno ne poznamo vzroka nastanka aft, zdravimo njihove posledice. Cilj zdravljenja aftozne spremembe v ustih so lajšanje bolečine, preprečevanje nastanka večjih okužb ter hitrejše celjenje razjed.
Pri manjših aftah lahko zobozdravnik bolniku predpiše izpiranje ust z raztopino 0,12 % klorheksidina dvakrat dnevno, kar preprečuje nastanek večjih infekcij. Za lajšanje bolečin pa lahko predpiše preparat lokalnega anestetika.
Pri ponavljajočih se aftah priporočajo izpiranje ustne votline z raztopino benzidamina (tantum verde), ki deluje protivnetno. Zobozdravnik lahko bolniku predpiše tudi lokalne kortikosteroide, ki učinkujejo predvsem ob pojavu začetnih znakov pojavljanja aft.
Bolnika s hujšimi aftami naj zobozdravnik napoti k specialist za ustne bolezni, kjer po potrebi opravi dodatne diagnostične postopke. Specialist lahko v primeru posameznih velikih aftoznih ulkusov kortikosteroide injicira v bolezensko spremenjeno področje. V hujših primerih je potrebno sistemsko zdravljenje s kortikosteroidi.