HIV/AIDS je ena od najbolj smrtonosnih epidemij sodobnega časa, definiran kot skupek simptomov in okužb, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe z virusom HIV, virusom človeške imunske pomanjkljivosti.
Prve primere sindroma pridobljene imunske pomanjkljivosti (ang. AIDS) so v svetu diagnosticirali pred skoraj 30 leti.
Humani virus imunske pomanjkljivosti (ang. HIV) se je pojavil v zahodni Afriki med letoma 1920 in 1930, ko je opičji virus imunske pomanjkljivosti 'preskočil' s šimpanza na človeka.
Po prvih opisih bolezni v letu 1981 se je virus razširil v skoraj vse države sveta in danes pandemija obsega več kot 33 milijonov okuženih ter je terjala že več kot 25 milijonov človeških življenj, med temi je vsako leto več otrok.
Kako se virus prenaša?
HIV se prenaša z neposrednim stikom sluznice ali krvi s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus HIV.
Prenaša se lahko z okužene na zdravo osebe pri vaginalnem, oralnem ali analnem spolnem občevanju, transfuziji krvi (prenos okužbe s transfuzijo krvi je v razvitih državah zelo malo verjeten, saj je vsa kri pregledana na prisotnost virusa), z uporabo okuženih igel, z okužene matere na otroka med nosečnostjo, rojstvom ali dojenjem ter ob drugih izpostavitvah okuženi krvi, spermi, nožničnim izcedkom, predsemenski tekočini in materinemu mleku.
Potek bolezni
Po primarni okužbi z virusom HIV človek ne zboli takoj. Od same okužbe do prvih zapletov lahko mine tudi več let. V tem času se okuženi lahko počuti popolnoma zdravega ali pa se pojavljajo le blažji simptomi, ki so nespecifični (podobni gripi) in jim zato, tako bolniki kot zdravniki, večkrat ne posvečajo posebne pozornosti.
Kljub temu pa okuženi v svojih telesnih tekočinah prenaša HIV že od okužbe dalje. Akutni sindrom HIV se tako pojavi od 2 do 6 tednov po primarni okužbi in traja nekaj dni do nekaj tednov. Sledi latentna faza, ko se virusi v telesu množijo, a ne povzročajo simptomov.
Več let po primarni okužbi (mine lahko od 8 do 10 let) se pri polovici okuženih pojavijo prvi znaki oslabljenega imunskega sistema, podobni znakom akutne faze, ki pa ne minejo. Pridružene so priložnostne okužbe: posebne oblike drisk, pljučnic, posebna obolenja živčevja. Večinoma gre za okužbe, ki jih sicer normalni imunski sistem zatre.
Okuženi imajo tudi večje tveganje za pojavljanje nekaterih vrst raka (kaposijev sarkom, limfom, rak materničnega vratu).
Pojav skupka teh bolezni definira zadnji stadij okužbe z virusom HIV, AIDS. Stanje okuženega se slabša in bolnik umre povprečno leto in pol po postavitvi diagnoze AIDS. Vse to velja za bolnike, ki jih ne zdravimo.
Pomembno je vedeti, da se virus HIV ne prenaša pri vsakdanjih stikih (pri bivanju v istih prostorih, s kašljanjem, pri rokovanju, souporabi pribora, na javnih straniščih, v bazenih), zato smo z okuženimi lahko prijatelji.
Zdravljenje
Še vedno ne poznamo niti cepiva niti zdravila, ki bi v telesu lahko uničil HIV in tako popolnoma pozdravil okuženega, je pa napredek pri uspehu zdravljenja velik in tako AIDS ni več sinonim za smrt.
Življenjska doba okuženih se je zelo podaljšala in danes v razvitem svetu govorimo o okužbi z virusom HIV kot o kronični nadzorovani bolezni, vendar mora bolnik zato pri zdravljenju sodelovati. Pravočasno mora priti do ustreznega zdravnika ter redno uživati protiretrovirusna zdravila do konca življenja.
Takojšnja zaščita po izpostavitvi obsega prejetje kombinacije protiretrovirusnih zdravil 48 do 72 ur po okužbi, zdravljenje traja 28 dni. Uvedba zdravil po poteku 72 ur po izpostavljenosti ni več smiselna.
Temelj uspešnega zdravljenja je bolnikovo sodelovanje. OKUŽENI V RAZVITEM SVETU DANES NE UMREJO VEČ ZARADI VIRUSA, še vedno pa UMREJO OKUŽENI Z NJIM.
Preventiva
A = (abstinence; BREZ SPOLNIH ODNOSOV, zlasti rizičnih)
B = (be faithfull, BODI ZVEST)
C = (condom, STALNA IN VARNA UPORABA KONDOMOV)
D = (drugs, MENJAVA IGEL IN PRIBORA ZA INJICIRANJE)
Pri preprečevanju širjenja okužb je predvsem pomembno ozaveščanje javnosti o varni spolnosti, saj so nezaščiteni spolni odnosi najpogostejši način prenosa okužbe.
Vsekakor pa med preventivnimi ukrepi ne smemo pozabiti testirati se na okužbo z virusom HIV in ustrezno strokovno svetovanje.
Kako ugotoviti, ali ste okuženi s HIV-om?
Svojega osebnega zdravnika lahko prosite, da vam odvzame kri in naroči za vas brezplačno testiranje na okužbo s HIV-om.
Brezplačno zaupno ali anonimno testiranje je dostopno tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je sicer pri nas s HIV-om še vedno okužena manj kot 1 oseba na 1000 prebivalcev, a število okuženih narašča.
Napisal Boštjan Gosnik, dr. med.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?