Danes alergija na hrano ni skoraj nič nenavadnega. Kamorkoli se ozremo, smo obkroženi z različnimi alergeni. V zraku, zdravilih, kremah, hrani idr., pa vendar se vprašam, ali so to res alergije ali naše telo ni 'programirano' za prebavo nekaterih snovi?!
Praviloma alergije na hrano človeka ne spremljajo vse življenje, vendar lahko vseeno močno zagrenijo vsakdan. Pri otroku navadno izginejo med drugim in petim letom starosti.
Alergije na ribe in arašide večinoma trajajo dlje kot alergije na kravje mleko in jajce.
Pogosto se pojavi preobčutljivostna reakcija telesa zaradi pomanjkljivega imunskega sistema. Telo se intenzivno odzove na nenevarne snovi. Največkrat gre za preobčutljivost, posredovano z imunoglobulini E, pri kateri je torej mehanizem povezan s to vrsto imunoglobulinov.
Alergijo na hrano moramo razlikovati od intolerance!
Razlikovati pa moramo alergijo na hrano od intolerance za določeno hrano. Pri slednji gre običajno za pomanjkanje določenih encimov, ki so potrebni za presnovo teh hranil (npr. laktozna intoleranca). Posledično pride do različnih prebavnih težav, kot so napenjanje, driska, slabost, slabo počutje, izpuščaji ... Ti znaki oziroma simptomi se lahko pojavijo takoj po hranjenju ali šele po nekaj urah ali dneh.
Zakaj imajo ljudje alergijo na mleko ali laktozno intoleranco?
Pred nekaj meseci sem zasledila zanimiv članek o antropološki razlagi. Ugotovili so, da ima kar 70 odstotkov ljudi na svetu alergijo na laktozo, od tega Evropejcev le od 10 do 15 odstotkov. Se pravi, da so postali nekateri odrasli ljudje edini sesalci, ki lahko prebavijo mleko in mlečne izdelke.
Nekoč človek v odrasli dobi ni mogel prebaviti laktoze, saj zaradi poljedelstva in lova ni imel potrebe po mleku.
Pred okoli 10.000 leti pa je bil zaradi suše in slabega ulova primoran udomačiti prežvekovalce, ki dajejo mleko. Tako je sicer omilil stradanje, vendar so preživeli le redki, ki so nadaljevali vrsto.
Do 90 odstotkov Azijcev, Indijancev in Afričanov ne prenese mleka, ker njihovi predniki niso pasli čred prežvekovalcev, ki dajejo mleko. V Aziji so namreč udomačili najprej svinjo, ki je človek načelno ne molze.
Nadomestki za mleko
Poznamo kar nekaj okusnih nadomestkov (rastlinskega izvora), ki nam lahko olajšajo in popestrijo jedilnik. Še pred nekaj leti nismo imeli na voljo drugega kot kravje in sojino mleko, zdaj pa je na trgu že kar pestra ponudba, nadomestke pa si lahko pripravimo kar sami doma.
Mleko in mlečni izdelki namreč vsebujejo pomembna hranila, na primer fosfor, magnezij, vitamin B2, vitamina A in D ter beljakovine.
Zato je za ljudi, ki so alergični na mleko, mlečne izdelke in laktozo, priporočljivo, da zaužijejo zadostno količino beljakovin z mesom, ribami in rastlinskimi živili (stročnice) ter zadostne količine kalcija z morskimi ribami, malinami, figami, češnjami ...
Narava nam je podarila kar nekaj kakovostnih in zdravih nadomestkov, s katerimi lahko pripravimo odlično mleko.
- Kokosovo mleko – pospešuje in izboljšuje delovanje imunskega sistema, lahko prebavljivo, odličen antioksidant ...
- Mandljevo mleko – je bogato z magnezijem, antioksidanti, vitaminom E, selenom, kalcijem in manganom.
- Riževo mleko – vsebuje večjo vrednost ogljikovih hidratov kot kravje mleko ter je bogato z vitaminoma A in D.
- Sezamovo mleko – vsebuje veliko količino proteinov, vzpostavlja dober živčni sistem, zagotavlja boljšo koncentracijo ter trden in kakovosten spanec.
- Sojino mleko – pripomore k zniževanju slabega holesterola, zmanjšuje tveganje za osteoporozo in težave v menopavzi ter preprečuje nekatere vrste raka. Vendar pa lahko ta vrsta mleka pri velikih količinah zaužitja povzroči tudi alergijo.
Alergija na jajca
Druga najpogostejša alergija na hrano (še posebno pri otrocih) pa je alergija na jajca. Običajno se pojavi že v zgodnjem otroštvu. Večina otrok jo preraste do pubertete, vendar pa lahko v nekaterih primerih ostane tudi kot dosmrtna alergija. Pri starejših ljudeh prebavni sistem dozori in tako so alergijske reakcije na živila manj verjetne.
Jajčni beljak in rumenjak vsebujeta beljakovine, ki lahko povzročajo alergijske reakcije, vendar je alergija na jajčni beljak pogostejša.
V večini primerov se alergijski znaki pokažejo že v nekaj minutah ali šele v nekaj urah po zaužitju. Simptomi pa so zelo različni, od blagih do zelo resnih. Lahko vključujejo kožne izpuščaje, koprivnico, vnetje nosne sluznice, težave z dihanjem, motnje spanja, bruhanje ali prebavne težave.
Le v redkih primerih alergija na jajca lahko povzroči tudi anafilakso – življenjsko nevarno alergijsko reakcijo.
Glede na to, da so jajca zelo pogosta sestavina na naših jedilnikih oziroma včasih skoraj nujna pri pripravi različnih jedeh, je lahko življenje z alergijo nanje precej težavno. Alergen je treba popolnoma izločiti iz prehrane in s tem tudi vso hrano, ki vsebuje jajčne sestavine.
Vendar kljub vsemu tudi pri alergiji na jajca obstaja kar nekaj nadomestkov, s katerimi lahko pripravimo odlične in predvsem okusne jedi.
- Čičerkina moka – uporabljamo jo kot nadomestek za jajce pri paniranju, pri kvašenih pecivih, omletah, polpetih ...
- Banana ali jabolko – odličen nadomestek za peciva in sladice, ki vsebujejo okuse, združljive z banano ali jabolkom.
- Krompirjev škrob ali pire krompir – uporablja se pri pripravi omak, slanih kuhanih jedeh in pecivih, pri juhah, svaljkih, cmokih ...
- Jajčni nadomestek v prahu – uporablja se pri slanih kuhanih in pečenih jedeh, piškotih, palačinkah ...
- Tofu – je primeren za jedi, ki zahtevajo veliko jajc. To so predvsem omlete, palačinke, pite, različne kreme, lahko tudi namazi ...
Pripravila: Maja Piskernik
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?