Bruksizem ali škripanje z zobmi je razvada, pri kateri nezavedno stiskamo čeljusti in drgnemo z zobmi. Večinoma se pojavlja med spanjem. Takrat je stiskanje nenadzorovano in veliko močnejše kot v budnem stanju.
Vzrok za bruksizem
Vzroka za bruksizem še vedno niso natančno določili, najverjetneje pa je prepletenih več dejavnikov.
Bruksizem se lahko pri posamezniku pojavi nenadoma in prav tako tudi izgine, ne da bi vedeli, kaj je pravi vzrok.
Pogosto se pojavlja pri osebah, ki so napete in živčne, dovolj je lahko že napetost pred izpitom ali stres v službi. Lahko pa je vzrok tudi previsoka plomba ali protetični nadomestek. Ker vzroki še niso povsem dokazani, je zdravljenje simptomatsko.
Ob škripanju z zobmi nastajajo izredne sile, ki so tudi do več desetkrat večje od normalnih sil med žvečenjem. Te sile močno obremenjujejo celotni sistem mišic, sklepov in zob, ki niso narejeni za takšne obremenitve. Posledica dolgotrajnega škripanja se lahko kaže kot poškodba posameznih elementov sistema.
Simptomi škripanja
- Ti so bolečine v mišicah za žvečenje, zlasti zjutraj, ko smo vso noč škripali.
- Lahko se pojavijo glavobol, nespečnost, bolečine v čeljustnem sklepu in ušesu.
- Spremembe na sklepu so odvisne od tega, ali oseba samo stiska zobe ali škripa z zobmi, in seveda od moči uporabljene sile.
- Lahko se pojavijo pokanje v čeljustnem sklepu, bolečine, omejeno gibanje sklepa, mišični krči ...
- Najvidnejše posledice škripanja zob so spremembe na zobeh. Vidna je obraba zobnih ploskev, površina je gladka in svetleča, sklenina je lahko obrabljena in razkrit je dentin temnejše rumene barve.
- Lahko pa se zlomi tudi zobna krona.
- Zobje postanejo občutljivi za temperaturne spremembe, skelijo, in kjer se zob stika z dlesnijo, se pojavijo klinaste zareze, ki se z leti večajo.
Kdo najpogosteje trpi za bruksizmom?
Bruksizem pogosteje opazimo pri ljudeh, ki so napeti, agresivni, ki svojo napetost različno sproščajo. Eden je tudi škrtanje z zobmi.
Škrtanje se sprošča podzavestno in ljudje se lastnega škrtanja večinoma ne zavedajo. Velikokrat jim to pove partner, ki ga zbudi škrtanje, in ne smrčanje. Pogosto ljudje, ki glasno smrčijo, tudi škrtajo z zobmi.
Škrtanje je pogostejše ponoči, ko se tega ne zavedamo. Podnevi v budnem stanju imamo mišičje čeljusti pod nadzorom, med spanjem pa to popusti in nadzor prevzame podzavest. Nekateri ljudje škripajo z zobmi tudi podnevi in se tega ne zavedajo. Že zobozdravnikovo opozorilo, naj se opazujejo čez dan in naj ne škrtajo z zobmi, lahko zaleže. Ponoči to seveda ni možno.
Veliko ljudi občasno škripa z zobmi, vendar pri vseh niso opazni izraziti simptomi. V večini primerov se ljudje škrtanja sploh ne zavedajo. Bruksisti so lahko tudi otroci, pri katerih pa se stanje, ko izrastejo vsi zobje, običajno umiri. Večina ljudi v nekem življenjskem obdobju škripa z zobmi, a ostanejo brez težav.
Zdravljenje bruksizma
Velikokrat ni uspešno, saj težko odstranimo vzrok. Kadar je ta jasen, ga poskušamo odstraniti: visoka plomba ali protetični nadomestek nista takšna težava. Stres je veliko težje obvladovati.
Velikokrat tudi ne vemo, kaj je vzrok za bruksizem. V tem primeru zdravimo simptomatsko in želimo omiliti in odstraniti simptome. Uporabljamo mišične relaksante, pomirjevala, vaje za sklepe in mišice.
Pogosta in uspešna rešitev je nošenje opornice, ki jo izdela zobozdravnik, namenjena pa je nošenju ponoči. Opornica zaščiti zobe pred trenjem in poškodbami ter ima tudi placebo učinek. Vseeno pa ostaja dokazano dejstvo, placebo ali ne, da je zdravljenje z opornico učinkovito.
Živa Tatalovič, dr. dent. med.