Barvna slepota pri ljudeh je nezmožnost zaznavanja razlik med nekaterimi ali vsemi barvami, ki jih zaznava večina. Največkrat je barvna slepota pogojena gensko (dedno), lahko pa se pojavi zaradi poškodbe očesa, živcev ali možganov, ali tudi zaradi izpostavljanja določenim kemikalijam.
Barve, ki jih vidimo, so sestavljene iz kombinacije treh barv: rdeče, zelene in modre. Zato je zaslužna mrežnica v očesu, ki vsebuje receptorje (čutilne celice) za svetlobo in barvo. Notranja plast mrežnice je zgrajena iz desetih plasti. Funkcionalno so pomembne tri plasti. Ena od teh je pigmentna plast, zgrajena iz paličic in čepkov.
Paličice (imamo jih 125 milijonov) so občutljive za svetlobo in vsebuje vidni pigment rodopsin. Ta se čez dan porabi, ponoči se obnovi. V središču mrežnice imamo samo čepke. To mesto se imenuje rumena pega. Celice s čepki (imamo jih 6 do 7 milijonov) so občutljive za barvno snov ter reagirajo na eno izmed teh barv, ljudje s pomanjkljivim barvnim vidom pa imajo delno ali popolno pomanjkanje ene ali več na svetlobo občutljivih snovi v čepkih.
Poznamo delno in popolno barvno slepoto:
Delna slepota, ki je zgolj omejena na težave ločevanja barv ter ne vpliva na ostrino vida, se deli na:
- Rdeče-zelena barvna slepota je najpogostejša oblika pomanjkanja barvnega vidnega polja. Prizadeti posamezniki imajo težave pri ločevanju rdeče in zelene barve. Ljudje z okvaro čutnic za rdeči del spektra se imenujejo protanopi, tisti z okvaro čutnic za zeleni del spektra pa 'devteranopi'. Rdeče-zelena barvna slepota je omejena zgolj na težave ločevanja barv ter ne vpliva na ostrino vida.
- Modro-rumena (imenujemo jih tritanopi) barvna slepota je redkejša okvara vida, povzroča pa težave z določanjem modre in zelene barve. Ta vrsta barvne slepote je omejena na težave ločevanja barv ter ne vpliva na ostrino vida. Modro-rumeno barvno slepoto bi morali imenovati modro-zelena, saj imajo bolniki več težav z prepoznavanjem zelene kot pa rumene barve.
Popolna barvna slepota ali akromatopsija pa je zelo, zelo redka genetska motna. Ljudje s to obliko bolezni niso sposobni zaznati nobenega barvnega odtenka. Vidijo samo bele, črne in sive odtenke. Dodatne težave z vidom, vključno z ostrino, so še povečana občutljivost za svetlobo (fotofobija) ter nenadzorovano trzanje oči, imenovano nistagmus. V Sloveniji so zabeleženi trije primeri popolne barvne slepote.
Zakaj daltonizem?
Izraz daltonizem se je uveljavil po Johnu Daltonu (1766–1844), angleškemu kemiku in fiziku. Bil je barvno slep, zato je leta 1794 kot prvi objavil znanstveni članek o tej človeški nezmožnosti.
Bil pa je tudi velik in uspešen znanstvenik in zagovornik atomistične teorije – vse snovi v naravi so sestavljene iz atomov. V znanosti poznamo tudi Daltonov zakon, ki pravi, da je skupni tlak mešanice razredčenih plinov v posodi s prostornino V pri temperaturi T enak vsoti delnih tlakov.
Po svoji smrti je Dalton naročil svojemu zdravniku, naj mu naredi obdukcijo oči, saj je domneval, da je v njegovih očeh obarvana tekočina. Zdravnik ni odkril nobenih posebnosti, posušene ostanke oči pa je skrbno shranil. Leta 1990 so znanstveniki dobili dovoljenje, da ponovno pregledajo Daltonove oči, ter videli, da je bolehal za zelo redko in posebno obliko barvne slepote. V očesu ni imel zelenih čepkov. Na njihovih mestih je bilo le več rdečih čepkov.
Slavni daltonisti
Bill Clinton, nekdanji ameriški predsednik
Bing Crosby, slavni pevec s toplim bas-bariton glasom
Jack Nicklaus, eden od najboljših igralcev golfa vseh časov
Keanu Reeves, Neo iz Matrice prav tako ne loči vseh barv
Mark Twain, slavni pisatelj, ki si je umetniško ime izbral po imenu parnika. Njegovo pravo ime je Samuel Clemens.
Mark Zuckerberg, ustanovitelj in idejni vodja Facebooka. Barva Facebooka je modra, ker ima Mark rdeče-zeleno barvno slepoto.
Meat Loaf, rok pevec z opernim glasom
Paul Newman, slavni lepi modrooki igralec, ki je umrl leta 2008
Princ William, tudi angleški dvor ima svojega daltonista
Rutger Hauer, igralec nizozemskega porekla
Goran Bregović – slavni balkanski glasbenik in nekdaj vodja legendarne skupine Bijelo dugme
Še nekaj zanimivih dejstev o barvni slepoti
- Barvna slepota je hendikepiranost, ki ni vidna na zunaj in zanjo praktično nihče ne ve, če obolela oseba tega ne želi.
- Zdrave osebe razlikujejo med približno 2.000 barvami, medtem ko jih daltonisti zaznavajo bistveno manj.
- Okvara je 16-krat pogostejša pri moških kot pri ženskah, kar znanstveniki razlagajo s spolnim načinom dedovanja.
- Obarvane leče ali stekla očal lahko izboljšajo prepoznavanje barv, za normalen vid pa ni rešitev.
- Bolezni, predvsem kadar je dedna, ni mogoče ozdraviti, za obolele pa načeloma ne predstavlja resnejših težav, vendar jim onemogoča opravljanje tistih poklicev, pri katerih je nujno razlikovanje barv. Barvno slepi na primer ne morejo biti piloti, strojevodje, mornarji, poklicni vozniki ...
- Barvna slepota je dedna bolezen, pri kateri človek ni sposoben razločevati posameznih barv. Deduje se z alelom, vezanim na kromosom X. Tako se deduje tudi hemofilija.
- V Sloveniji je približno 8 odstotkov moških, obolelih za barvno slepoto, žensk pa je (le) 0,5 %. Na splošno je bolezen razširjena pri belopoltih moških, ženske so večinoma samo prenašalke te dedne bolezni.
- Oče z rdeče-zeleno barvno slepoto ne bo prenesel barvne slepote na svojega sina. Če je ženska rdeče-zeleno barvno slepa, bo prav gotovo imel to bolezen tudi njen sin.
- Znanstveniki trdijo, da so zelo blizu ozdravitvi barvne slepote s pomočjo genske terapije.
- 99 % barvno slepih ima problem z rdeče-zeleno barvno slepoto.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?