Delovni stres, poklicna izgorelost in novodobne rešitve za uspešno soočanje s stresom

Delovni stres, poklicna izgorelost in novodobne rešitve za uspešno soočanje s stresom (foto: Profimedia) Profimedia
9. 4. 2015

Stres in druge obremenitve na delovnem mestu vplivajo na delovno uspešnost zaposlenega, dolgotrajna izpostavljenost stresu pa se lahko razvije v poklicno izgorelost. To je pokazala tudi slovenska raziskava, ki je bila izvedena med delavci v zdravstvu in nam daje jasne smernice za razvoj programov, ki bodo skrbeli za zdravje zaposlenih.

9. in 10. aprila se bo v Ljubljani odvijal 3. mednarodni simpozij za zdrav življenjski slog, na katerem bodo priznani strokovnjaki iz Slovenije, Evrope in Združenih držav Amerike predstavili, kako lahko podjetja s spodbujanjem aktivnega načina življenja in sledenjem zdravstvenih parametrov poskrbijo za preventivo zbolevanja ter na ta način dosežejo večji delovni uspeh zaposlenih.

Posebna pozornost je namenjena prvi bolj obsežni raziskavi obremenjenosti slovenskih delavcev v zdravstvu na delovnem mestu, Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu.

V času gospodarske krize so pričakovanja in pritiski ter količina opravljenega dela zmeraj večja. Delovna izgorelst, kronični stres in depresije so v EU pogosti pojavi pri preobremenjenih zaposlenih. Stres je tudi že več let dokazano povzročitelj številnih bolezni, zmanjšuje delovno produktivnost in učinkovitost, kar vpliva na poslovne kazalce podjetij.

Podatkih o izgorelosti, prezgodnji umrljivosti in visoke stopnje zdravstvenega absentizma pri slovenskih zdravnikih, so bili povod za izvedbo raziskave obremenjenosti delavcev v zdravstvu v Sloveniji. Opirala se je na raziskavo, ki je bila izvedena v ZDA na Mayo kliniki med anesteziologi, ki so začeli svoj staž, vendar z nekoliko prilagojenimi parametri. V raziskavi so sodelovali specialisti anesteziologije, specialisti družinske medicine, medicinske sestre na kirurških oddelkih. Pri analizi podatkov je bilo ugotovljeno občutenje preobremenjenosti in psihične napetosti povezano z biološkimi markerji stresa, kljub temu, da so se zdravstveni delavci zavedali, da je pri njih prisoten stres, ki je bil povezan s pogostostjo napak na delovnem mestu, predvsem pri osebah z več nadurami. Pojavilo se je tudi nezadovoljstvo pri delu, nezmožnost opravljanja svojih delovnih nalog, težave s koncentracijo in stranski produkti kroničnega stresa kot je slabša kvaliteta spanja.

Vodja slovenske raziskave in vodja Simpozija prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., je ob tej priložnosti povedal: »Posledice poklicnega izgorevanja so, kot je pokazala raziskava med zdravstvenimi delavci v Sloveniji, prisotne in negativno vplivajo na psihično in fizično zdravje posameznikov, ki svojega dela ne morejo opravljati enako učinkovito kot njihovi kolegi. V kolikor na ravni institucij ne uspemo vpeljati programov preprečevanja zbolevanja, pa je dobro da se zaradi svojega zdravja posamezni delavci zavedajo tveganj, ki so jim na delovnem mestu izpostavljeni in poskušajo sami postati bolj aktivni na področju zdravega načina življenja in preprečevanja zbolevanja.«

Pri slovenski raziskavi je pomembno vlogo imela tudi aplikacija 24alife, tehnološka rešitev slovenskega znanja, ki omogoča enostavno individualno samospremljanje in beleženje dejavnosti za uspešno preprečevanje bolezni. Z njo so si sodelujoči v raziskavi oblikovali individualni program dejavnosti ter beležili in spremljali aktivnosti. O njeni vlogi je spregovoril direktor Razvojnega centra informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec, d.o.o. Janez Uplaznik: »24alife je aplikacija za telefone, tablice in računalnike, ki omogoča enostavno individualno samospremljanje in beleženje dejavnosti za uspešno preprečevanje bolezni. Pokazala se je kot uspešen člen tudi v znanstvenih raziskavah. Vključeni smo bili že v raziskavo Mayo klinike, kjer smo skupaj razvijali dele aplikacije, tečejo tudi pogovori o novih, nadaljnjih raziskavah. Namen vseh teh raziskav sovpada z osnovno temo letošnjega simpozija, ki obravnava obremenjenost zaposlenih na delovnem mestu in predvsem našo oblikovanje rešitve za zaposlene, da bodo na poti zdravemu življenjskemu slogu.«

Nezanemarljiva skupina ranljivih zaposlenih na delovnem mestu pa so tudi starejši zaposleni. Kako v starajoči družbi med katere spada tudi slovenska, poskrbeti za starejše zaposlene pred upokojitvijo in njihovo zdravstveno krhkost, saj je pri njih tveganje prisotnosti kroničnih bolezni, kot je sladkorna bolezen ali srčno žilnih bolezni, večje. Velik pomen imajo tudi redne fizične vadbe, skozi vse življenje, ne zgolj v starosti, saj dobra fizična pripravljenost dokazano zavira procese staranja in ohranja posameznika vitalnega in neodvisnega od tuje pomoči.

Prav tako pomembna skupina zaposlenih s kroničnimi boleznimi, predvsem diabetiki. Zanje so priporočljive drugačne fizične aktivnosti kot za zdrave osebe, ključnega pomena pa je spremljanje zdravstvenih parametrov in sledenju zdravstvenemu stanju. 24alife zato skupaj s strokovnjaki iz Mayo klinike razvija razširjeno različico 24alife prilagojeno za diabetike, kamor bodo lahko vnašali svoje podatke, jih hranili in spremljali.

Dodatne informacije in program so na voljo na www.domusmedica.si ali na mic@zzs-mcs.si.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri