Že 30 let je zdravnik, od tega pa se polovico svoje kariere že posveča dolgoživosti.
Dr. Simon Feldhaus je zdravnik že trideset let, skoraj polovico tega časa pa posveča raziskovanju dolgoživosti. Je glavni zdravnik švicarskega oddelka klinike The Balance Rehab Clinic in certificirani specialist splošne medicine, funkcionalne medicine in tradicionalne kitajske medicine.
Ena od njegovih največjih strasti je preučevanje, kako lahko z vitamini zdravimo ali preprečujemo bolezni. Feldhaus je tudi predsednik Švicarskega združenja za medicino proti staranju in preventivo.
V praksi se osredotoča na kakovost življenja – ne le na to, da pacienti živijo dlje, ampak da živijo dobro in čim bolj zdravo. Navade, ki jih priporoča svojim pacientom, so enake tistim, ki jih skuša ohranjati tudi sam.
»Seveda pridejo dnevi, ko se pravil ne držim, a večino časa jih,« za cnbc.com pravi 58-letni Feldhaus.
Trije stebri zdravja: prehrana, užitek in gibanje
Zdravnik razkriva, da se ne drži strogih diet. Skuša biti prilagodljiv, sledi pa nekaj osnovnim pravilom.
»Po mojem mnenju bi morali v prehrani zmanjšati količino ogljikovih hidratov, zlasti hitro delujočih. Hkrati bi morali jesti več beljakovin in maščob, predvsem maščobnih kislin, kot so omega-3.
Zame prehrana ni le kemija in znanost, temveč tudi čustva. Jem hrano, ki mi ustreza, ob kateri se dobro počutim. Ne zato, ker bi znanost rekla, da moram jesti točno določeno sadje. Seveda igra znanost svojo vlogo, a hrana mi mora biti v užitek,« je jasen strokovnjak.
Ob tem poudarja, da je uživanje v življenju drugi zelo pomemben steber zdravja.
»Danes veliko ljudi preprosto ne zna več uživati. Če ne živite s sočutjem in ljubeznijo do drugih, vnašate v življenje stres. To ne pomeni, da bo vsak dan popoln.«
Veliko pozornosti posveča tudi podpori telesnim procesom regeneracije oziroma obnove. Zanje skrbi z individualno prilagojenimi prehranskimi dopolnili, ne s klasičnimi multivitamini. Uporablja tudi poseben ogljikov hidrat, galaktozo, ki telesu dovaja energijo, ne da bi povzročila dvig inzulina.
Tretji steber zdravja je po besedah zdravnika gibanje. Zaradi narave svojega dela veliko sedi, zato trikrat na teden opravi kratke, a intenzivne vadbe. Uporablja napravo Power Plate, na kateri izvaja vaje, medtem ko vibracije dodatno obremenijo mišice. Vadba traja 10 do 12 minut. Kot pravi, to ni isto kot tek, je pa učinkovita vadba za mišice, ki so po njegovem eden najpomembnejših elementov zdravja.
Skrb za možgane
Demence je vedno več, zato je po Feldhausovem mnenju ključno začeti skrbeti za možgane čim prej. Tudi tu uporablja galaktozo, saj jo možganske celice dobro izkoristijo. Poleg tega uživa precej omega-3 maščob in lecitina, ki ga najdemo v jajčnem rumenjaku – jajca jé praktično vsak dan.
Za umirjanje živčnega sistema ne meditira, ker mu to ne ustreza, uporablja pa kratke dihalne vaje večkrat na dan. Vsak dan si vzame tudi vsaj deset minut samo zase – za branje ali kaj, kar mu prinaša veselje.
Smeh, povezanost in manj slabih novic
Človek lahko veliko naredi sam, a brez stikov ni pravega zdravja, pravi. Omenja raziskave, ki povezujejo udeležbo pri verskih obredih z večjim zadovoljstvom. Ne zaradi religije kot take, ampak zaradi druženja po njej.
Trudi se ohranjati dobre odnose, se smejati z drugimi in se čim bolj izogibati stalnemu spremljanju negativnih novic. Všeč so mu tudi načela iz azijskih medicin, zlasti tibetanske. Rad citira pregovor: »Jejte pol manj, hodite dvakrat več, smejte se trikrat bolj in ljubite brez mere.«
»Ne verjamem v diete«
Ne mara diet in razprav o tem, kaj je »prava« hrana. Po njegovem nihče ne more določiti univerzalno zdrave prehrane. Lahko pove, kaj deluje zanj, a to ne pomeni, da bo enako za vsakogar.
Najpomembnejše je, od kod hrana prihaja. Če je govedina, je govedina preverjenega izvora iz Švice. To načelo kakovosti skuša uporabiti pri vseh živilih.
Večinoma uživa beljakovine in maščobe, na primer sir in fermentirane mlečne izdelke. Pije ne sicer mleka, rad pa ima jogurt. Jé tudi kruh – raje temnega ali pšeničnega kot belega. Izbere meso dobre kakovosti. Redno si privošči tudi sezonsko sadje in zelenjavo: če jagode pozimi ne rastejo, jih ne bo jedel, četudi so na voljo.
Velik pomen pripisuje tudi načinu priprave hrane. Kuhanje naj bi bilo veselje. Če kuhamo v stresu in slabi volji, je po njegovih besedah hrana »metaforično zastrupljena«. Ljubezen do priprave jedi je po njegovem skoraj enako pomembna kot kakovost sestavin.
Kaj bere?
Zaradi dela malo bere, a ko le najde čas, izbere nekaj, kar ga razvedri. Ne posega po znanstvenih besedilih, ker se z njimi ukvarja že poklicno. Rad bere lahkotne, zabavne knjige. Zanimajo ga tudi filozofska dela in knjige o prehrani, ki govorijo o čustvenem odnosu do hrane, ne o znanosti.
»Ne berem zato, da bi se učil. Berem zato, da nekaj doživim,« pravi.
Vir: cnbc.com
