Strokovnjakinja opozarja, da je težava vse pogostejša in hkrati razkriva, kako jo prepoznati.
V srbski oddaji "Žena za sva vremena" je gostovala psihiatrinja in psihoterapevtka dr. Irena Đorđević, ki je spregovorila o pomenu psihoterapije in vse pogostejših duševnih težavah sodobnega človeka. Njene besede povzemajo na portalu mondo.rs.
Psihoterapija je koristna za vsakogar
»Psihoterapija koristi prav vsakemu – saj nas dolgoročno oblikuje v boljšo različico samih sebe. Pri resnejših duševnih motnjah pa ljudje pogosto sploh ne prepoznajo, da potrebujejo pomoč. Njihova okolica to jasno vidi, oni sami pa ne. Takrat se težava resno zaplete. A dobra novica je, da se vse več ljudi odloča za psihoterapijo,« pojasnjuje dr. Đorđević.
Funkcionalna depresija – skriti izziv sodobnega časa
»Funkcionalna depresija je danes zelo pogosta. Živimo v času, ko družba pričakuje perfekcionizem – nismo nikoli dovolj dobri, vedno moramo dati več od sebe, vedno znova moramo presegati pričakovanja. Ljudje so ujeti v kaos, preobremenjeni, izčrpani. Ni problem le količina dela, temveč tudi to, da ne občutimo več zadovoljstva, ne naberemo več energije za stvari, ki nas sicer veselijo.
Funkcionalna depresija pomeni, da sicer opravljate vsakdanje naloge, a vas to izčrpa do te mere, da ni nobenega občutka dosežka – le obveza, ki ste jo pač morali opraviti. Pogosto jo spremlja tudi anksioznost – stalen notranji nemir, tesnoba, občutek, da se bo nekaj slabega zgodilo. To vas dolgotrajno utrudi in pelje v depresivna stanja. Perfekcionizem in stalno primerjanje z drugimi le še poglabljata težavo,« opozarja psihiatrinja.
Kakšna je razlika med klasično in funkcionalno depresijo?
»Depresijo delimo glede na stopnjo resnosti. Funkcionalna depresija spada med blažje oblike. A čeprav je klinično blažja, za posameznika ni nič manj obremenjujoča. Ne uživa v stvareh, ki so ga prej veselile, težko spi, ne zmore se zbrati, izogiba se stikom z drugimi.
Funkcionalna depresija se pogosto uspešno zdravi s psihoterapijo, brez zdravil – seveda je to odvisno od posameznikovega stanja in pripravljenosti na delo na sebi. Pri hujših oblikah depresije pa so zdravila nujna. Klinična depresija se kaže kot dolgotrajna žalost brez očitnega razloga, pogosto premočna glede na okoliščine. Pojavljajo se še izguba volje, spremenjen apetit, težave s spanjem, izguba libida, zanemarjanje higiene, občutki krivde in brezsmiselnosti, včasih celo odmik od realnosti.
Pri depresivnih ljudeh se samomorilne misli pojavijo pri kar 75 %, medtem ko med 11 in 15 % res poskusi samomor. A samomorilnost je kompleksen pojav in ni nujno vedno povezana z depresijo,« opozarja dr. Đorđević.
Kako ločiti izčrpanost in stres od funkcionalne depresije?
»Če simptomi trajajo več kot 15 dni, lahko že govorimo o depresiji. Pomembno je preveriti, ali so povezani s kakšnim stresnim dogodkom. Žalovanje po težkih trenutkih je povsem naravno. A če ni konkretnega povoda, se lahko zgodi, da nas preprosto izčrpa način življenja, ki ga živimo.
Obstaja tudi t. i. 'prikrita depresija', pri kateri ima posameznik telesne simptome, za katere zdravniki ne najdejo fizičnega vzroka. Po izključitvi telesnih bolezni se izkaže, da gre za psihološko težavo.
V mnogih družinah, še posebej pri starejših generacijah, se o čustvih redko govori. Dobre novice prihajajo od mlajših generacij – pri njih je odprtost do duševnega zdravja veliko večja,« je zaključila dr. Irena Đorđević.
Vir: mondo.rs
