Znani strokovnjak je pravil, da ima večina bolezni enak izvor; od nedolžnih prehladov, pa do resnih obolenj.
Srbski psihiater, psihoterapevt in pisatelj Vladeta Jerotić je verjel, da ima večina bolezni psihosomatsko ozadje, in poudarjal, kako pomembno je ohranjati ravnovesje med duhovnim, duševnim in telesnim zdravjem.
Po njegovih besedah telo ne reagira le na zunanje vplive, ampak tudi na notranje konflikte in potlačena čustva.
Kaj so psihosomatske bolezni?
Jerotić je pravil, da psihosomatske bolezni nastanejo, ko psihološki stres, nepredelana čustva ali notranji konflikti porušijo telesno ravnovesje. Takšna neravnovesja se sčasoma pokažejo kot fizične bolezni. Pogosto so posledica potlačenih občutkov, kot so strah, žalost ali jeza, ki jih človek ni predelal.
Telo in um sta po njegovem neločljivo povezana: težave na enem področju se prej ali slej pokažejo tudi na drugem. Zato je poudarjal, da se mnogih telesnih bolezni ne da trajno odpraviti zgolj z medicinskimi postopki.
"Če ne zdravimo celotnega človeka – njegove duše in uma, poleg telesa – trajna ozdravitev ni mogoča," je pogosto opozarjal.
Stres in čustveni dejavniki
Eden ključnih sprožilcev psihosomatskih bolezni je po mnenju Jerotića stres. Sodoben življenjski tempo je prežet z njim, in če ga ne prepoznamo ter ne znamo z njim upravljati, se kopiči in postane sprožilec resnih zdravstvenih težav.
Dolgotrajen stres, ki ga zaradi hitrega ritma življenja pogosto niti ne uspemo predelati, lahko vodi do bolezni, kot so visok krvni tlak, srčno-žilne bolezni, pa tudi rak.
Čustva, kot so tesnoba, občutek nemoči ali trajno nezadovoljstvo, oslabijo imunski sistem in povečajo dovzetnost za okužbe – od navadnega prehlada do najtežjih bolezni.
"Imunski sistem se uradno imenuje psiho-nevro-endokrino-imunološki sistem. Na prvem mestu je psiha, sledi živčni sistem – centralni, periferni, vegetativni. Nato hormonske žleze, ki so v tesni povezavi s psihičnim stanjem. Težave s ščitnico so denimo skoraj vedno povezane s psihičnimi vzroki," je pojasnjeval.
Pogosto je govoril tudi o moči odpuščanja – drugim in sebi – kot eni ključnih poti do notranjega miru in zdravja.
Vera in duhovnost pri zdravljenju
Za Jerotića sta bila vera in duhovnost nepogrešljiva dela procesa samozdravljenja. Molitev, meditacija in druge duhovne prakse so po njegovem ključne za zdravljenje uma in telesa. Opozarjal je, da mnogi zdravijo le telo in zanemarjajo dušo ter um – kar dolgoročno onemogoča resnično ozdravitev.
"Brez vere, upanja in ljubezni telo ne najde poti do zdravja," je govoril.
To pa ne pomeni, da je zavračal uradno medicino. Nasprotno: zagovarjal je povezovanje sodobne medicine z duhovnim pristopom. Menil je, da so medicinski postopki uspešnejši, če jih spremlja tudi čustvena in duhovna rast posameznika.
S svojimi knjigami in predavanji je Vladeta Jerotić pustil globok pečat v razumevanju povezanosti telesa, uma in duše. Njegova misel, da so "vse bolezni psihosomatske" – od najmilejših do najtežjih – je poziv, naj premislimo, kako živimo, kako se soočamo s stresom in kako skrbimo za svoje notranje ravnovesje.
Vir: krstarica.com
