Če določeno hrano zaužijemo ob pravem trenutku, zaigra naše srce. To pa je odvisno predvsem od povsem osebnih spominov.
Jabolčni zavitek z vaniljevo omako, ki ga je pripravljala babica. Špageti s kupljeno bolonjsko omako, ki smo jih prvič skuhali sami. Ali pa rogljiček, sladek in maslen kot ob prvem obisku Pariza. Določena jed lahko v pravem trenutku sproži prave trenutke sreče.
Ali se še spomniš?
Pogosto nima to nič opraviti s sestavinami, temveč predvsem z vonjem in okusom. Oboje namreč povežemo z lepimi spomini in časi, ko smo uživali v kolaču, testeninah in podobnem. Ko nato nekoč zavohamo čudovito aromo po jabolkih in cimetu, se takoj spomnimo na babico in to, kako varno in prijetno smo se počutili v njeni kuhinji. Prav tako pa nas lahko določena jed spomni na prvi prepir s partnerjem in to, kako smo se pozneje pomirili.
Hormon sreče
Ta posebni občutek sreče razširja hormon dopamin. Ustvarja se v naših možganih, ko doživimo lepe trenutke in se s tem aktivira naš nagradni sistem. Naši možgani si to zapomnijo in nato z določenimi jedmi ali hranili povežejo posebne občutke. Hrano lahko tako uporabimo celo v terapevtske namene. Proti depresiji denimo pomagajo jedi iz otroštva, ki jih nekdo povezuje s pozitivnimi izkušnjami.
Sedež vznesenosti
Naša lastna tovarna sreče pa se ne skriva le v naših možganih. Nedavna študija je odkrila tudi štiri talente našega črevesja – tudi ono lahko ustvarja vznesenost. Za to poskrbi kozmos njegovih bakterij, ki prav tako vpliva na izločanje hormona dopamina. Živčna sistema črevesja in želodčno-črevesnega trakta sta si namreč zelo podobna in tudi med seboj tesno povezana. Signali iz trebuha se ves čas pošiljajo v glavo in nazaj.
Na podlagi znanstvenih raziskav tudi vemo, da nekatera hrana vzbuja pozitivne občutke – tudi brez povezave z osebnimi spomini. Vemo pa tudi, kaj je zaviralno: alkohol denimo zmanjša izločanje hormona serotonina, ki je poleg dopamina še en prinašalec sreče, ki ga izloča naše telo.
Pravilno uživanje
Da bo hrana lahko povzročala dobre občutke, je pomembno, da se držimo določenih okvirjev.
Dnevni obrok mora predstavljati premor od vsakdanjika, nekakšno oazo miru. Če kosilo pojeste stoje ali pa celo pred računalnikom, to povzroča stres za vas in za vaš organizem.
Družinski obroki ne smejo potekati pred televizijo. Z mize pospravite vse mobilne telefone in uživajte v skupnih obrokih z ljubimi osebami. Tako bodo črevesje in možgani začutili, da je dobra volja pri vas vsak dan na jedilniku – tudi če je to le kruh ali pa slavnostna pojedina.
Preverite: 7 živil, ki takoj poskrbijo za dobro voljo
Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"