Intoleranca na hrano je zelo razširjena in se kaže na različne načine. Pogosto se pojavijo simptomi, ki se jih največkrat težko diagnosticira, še posebno, če so ti blagi. Takšni simptomi seveda v večini primerov niso moteči. Ponavljajoče in neprijetne simptome pa ne bi smeli podcenjevati.
Naše telo dobro prenaša vso hrano, ko je sluznica črevesja zdrava in uravnovešena – hrana se takrat prebavlja tako, da v krvni obtok prehaja skozi črevesne celice.
A dolga leta prehranjevanja s predelano hrano, jemanje zdravil (predvsem antibiotikov), neuravnovešena in enolična prehrana, pa tudi stres, uničujejo črevesno sluznico, ki postaja prepustna – sestavine hrane ne prehajajo skozi črevesne celice, temveč med njimi.
Imunski sistem te sestavine potem prepoznava kot tujke. Pride do nastanka antiteles IgG in alergije tipa III, ki ima za razliko od klasičnih alergij milejše simptome. Ne pokažejo se takoj, temveč nekaj ur ali celo dni po užitju določenega živila, in prav zato je težko ugotoviti katera hrana je katalizator za določene simptome.
Intoleranca na hrano ni življenjsko nevarna, lahko pa močno vpliva na posameznikovo življenje. Pojavijo se prebavne težave (driska ali zaprtje), občutek napihnjenosti, težave s prekomerno težo, migrene, težave s koncentracijo, motnje spanja, bolečine v sklepih in mišicah, kronična utrujenost ...
Intoleranca na hrano ni prehranska alergija
Za prehransko alergijo oz. alergijo tipa I je značilna takojšnja reakcija imunskega sistema na določeno hrano. Reakcije povzročajo alergeni, ki so v tej hrani prisotni, telo pa se proti njim bori tako, da prične tvoriti protitelesa IgE.
Najpogostejši povzročitelji prehranske alergije so arašidi, mandlji, brazilski oreščki, jajca, ribe, mleko in školjke. Pojavijo se izpuščaji, driska, bruhanje, kihanje, draženje oči ...
In medtem ko intoleranca na hrano ni življenjsko nevarna, so prehranske alergijske reakcije lahko tudi usodne.
Kako prepoznati hrano na katero smo intolerantni?
Prepoznavanje hrane, ki povzroča simptome je zelo težavno, saj se simptomi v večini primerov pojavijo zelo pozno. Lahko pa se opravi test za diagnosticiranje intolerance na hrano, ki omogoča identifikacijo reakcije na 59 najpogostejših živil.
Zdravljenje
Izogibanje živilom, ki povzročajo reakcije imunskega sistema, bistveno izboljša stanje v zelo kratkem času. Prisluhniti je torej treba telesu, spremeniti prehranjevalne navade, a hkrati še naprej skrbeti za uravnoteženo prehrano ter v telo vnašati dovolj hranljivih snovi.
Nekatera živila bo seveda lažje izločiti kot druga, vendar obstaja cela vrsta živil, ki odlično nadomestijo tista, ki so na "prepovedanem seznamu". Npr. testenine iz koruze in riža, riževa moka ... Predvsem pa naj se na jedilniku pojavi več zelenjave.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?