Intoleranca za mleko (in posledično mlečne izdelke) oziroma laktozna intoleranca se razvije zaradi pomanjkanja encima laktaze, ki v črevesju prebavlja laktozo.
Laktoza je naravni mlečni sladkor in tako sestavni del mleka in mlečnih izdelkov. Če nam primanjkuje encima za prebavo laktoze, oziroma ga sploh nimamo, laktoza neprebavljena fermentira v črevesju in povzroča prebavne težave.
Simptomi laktozne intolerance se razvijejo nekaj ur po zaužitju in se kažejo v obliki
- bolečin v trebuhu,
- napenjanja,
- driske in
- tudi slabosti.
Laktozna intoleranca je lahko prirojena, lahko se razvije kmalu po obdobju dojenja ali nastane po določenih boleznih črevesja, operacijah na črevesju itd. Kar 70 odstotkov svetovne populacije naj bi imelo eno od oblik laktozne intolerance!
Izbira hrane
Pri tovrstni intoleranci moramo biti pazljivi na vso hrano, ki vsebuje kravje mleko, kot so npr. sir, skuta, jogurt, maslo, smetana, čokolada, sladoled, namazi, omake, kreme, pudingi, različne slaščice, pakirani prigrizki, kruh, paštete, pecivo itd.
Ko pri nakupu preverjamo deklaracije na posameznih živilih, imejmo v mislih, da se mleko skriva pod bolj ali manj znanimi izrazi, kot so na primer mleko, mleko v prahu, posneto mleko v prahu, nemastno mleko, suhe snovi nemastnega mleka, maslo, masleno olje, maščobna nadomestila, smetana, lahka smetana, sirotka, sirotka v prahu, demineralizirana sirotka, koncentrat beljakovin sirotke, suhe snovi sirotke, kalcijev kazeinat, natrijev kazeinat, kazein, kazeinat, mlečni albumin, laktoglobulin.
Ljudje, ki so intolerantni za kravje mleko, imajo lahko intoleranco tudi za druge vrste mleka (npr. kozje in ovčje).
Odvisno od stopnje intolerance moramo prilagoditi tudi svojo prehrano. Nekateri mleka in izdelkov iz mleka sploh ne smejo uživati, spet drugi pa imajo težave, če prekoračijo določeno mejno količino.
Kako ugotovimo stopnjo intolerance
Stopnjo intolerance ugotovimo s preizkušanjem in izločevalno dieto. Najpreprosteje in najhitreje pa intoleranco ugotovimo s testiranjem.
Strokovnjaki menijo, da če smo intolerantni do te mere, da moramo mleko in mlečne izdelke popolnoma opustiti oziroma bistveno zmanjšati, moramo poskrbeti, da zaužijemo dovolj primernih nadomestkov, s katerimi bomo zaužili dovolj beljakovin, kalcija, vitaminov A in B: stročnice, oreščki, zelena listnata zelenjava, brokoli, fige, pomaranče, slive, marelice, bučna semena, sardine ...
Ne nazadnje pa velja omeniti tudi vse bolj znano dejstvo, da živalsko mleko res ni najbolj primerna hrana za človeka in lahko pripomore k zakisanosti organizma, prekomernem nastajanju sluzi in nič koliko drugih zelo resnih nevšečnosti.
Zato morda ni čisto odveč razmislek, ali ne bi nemara kar sami od sebe vsaj zmanjšali uživanje mleka in mlečnih izdelkov.
Karla Klander, svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje in zdrav življenjski slog, certificirana nutricistka; www.karlaklander.com, info@karlaklander.com, 040 471 522
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić