Japonci se pri vzgoji držijo 4 pravil, zaradi katerih so njihovi otroci najbolj zdravi na svetu

Japonski otroci veljajo za najbolj zdrave na svetu, to pa pripisujejo 4 načelom, ki se jih starši držijo pri vzgoji.

Leta 1896 je zdravnik in farmacevt Sagen Ishizuka zasnoval filozofijo »shokuiku«, ki izhaja iz dveh besed: »jesti« in »rasti«. Ta filozofija spodbuja starše in šole, da otroke učijo, od kod prihaja hrana in kako vpliva na naše telo in um.

Shokuiku je temeljni del japonske kulture, zaradi česar je Japonska država z najbolj zdravimi otroki na svetu. Izkazalo se je, da ima ravno v tej državi tudi najmanj otrok prekomerno telesno težo.

Zagotovo vas zanima tudi:

Juko Tamura, mama, prevajalka in urednica portala Japonica, je razkrila, kaj japonski starši počnejo drugače, da vzgajajo srečne in zdrave otroke.

1. Uravnoteženi obroki že od začetka življenja

Japonski zdravniki že nosečnice spodbujajo k uživanju uravnoteženih obrokov, ki temeljijo na kombinaciji riža, juhe in treh prilog: običajno je ena priloga beljakovinska (pusto meso, sojini izdelki ipd.), dve prilogi pa sta zelenjavni.

Ko otroci odraščajo, se o zdravih prehranskih navadah učijo v šolah. Vlada je leta 2005 sprejela zakon, ki še podpira shokuiku in predpisuje, da so izobraževalne ustanove dolžne otrokom predstaviti zdravo prehrano in ustrezen življenjski slog. V vrtcih otroci denimo sami nabirajo zelenjavo, ki jo nato uporabijo za kosilo, v osnovnih šolah pa spoznavajo pridelavo hrane na kmetijah.

2. Uravnoteženi obroki v vrtcih, šolah in doma

Več kot 95 % japonskih osnovnih in srednjih šol ima organizirane šolske obroke, ki jih načrtujejo nutricionisti. Otroci sodelujejo pri postrežbi kosil, kar jih uči odgovornosti in spoštovanja hrane.

V vrtcih pa otroci prinesejo obroke od doma, v posodicah. Starši poskrbijo, da so tej obroki uravnoteženi in pestri: v njihovih posodicah denimo ne bomo našli rogljičkov, tort in podobnih peciv, bodo pa otroci imeli sadje, zelenjavo in kakovostne vire beljakovin.

Učitelji otroke spodbujajo, da se med obrokom pogovarjajo o tem, kaj je v njihovih posodicah, kar spodbuja radovednost in pripravljenost poskusiti novo hrano.

3. Pripravljanje hrane vnaprej

Sploh v večjih mestih je na Japonskem tempo življenja hiter, zato družine nimajo vedno časa pripravljati svežih obrokov. Zaradi tega starši obroke skuhajo v večjih količinah, del pa nato zamrznejo in uporabijo ob dneh, ko imajo manj časa za kuhanje.

4. Namesto sladkih pijač kraljujeta voda in čaj

V japonski prehrani imajo sladke pijače malo prostora. Juko je svojo hčer najprej navadila na ječmenov čaj brez kofeina, priljubljeno pijačo med Japonci vseh starosti. Ta čaj je odličen nadomestek za sladkane napitke, saj je zdrav in nizkokaloričen.

Doma skupaj pripravljata sadne smutije z jogurtom, kar spodbuja pogovore o izvoru hrane. »Ko otrok razume, od kod prihaja hrana, se te navade prenesejo v njegovo prihodnost,« pojasnjuje Juko.

Vir: zadovoljna.nova.rs