Vsi vemo, da bodo mlečni zobje čez nekaj let nadomestili stalni, zmotno pa je prepričanje, da jih ni treba popravljati.
1. Redna ustna higiena
Prvi mlečni zobje izrastejo pri štirih do enajstih mesecih otrokove starosti, navadno spodnji sekalci. Vseh 20 mlečnih zob bo izraslih, ko bo otrok star okrog dve leti. Pri približno šestem letu izrastejo prvi stalni zobki, šestice, česar starši pogosto niti ne opazijo, ali spodnji prvi sekalci.
Pri otroku začnemo zobe čistiti takoj, ko mu izraste prvi mlečni zob. Izberemo ščetko z majhno glavo in nežnimi vlakni ter uporabimo za majhno zrno graha zobne paste, ki vsebuje fluorid. S ščetkanjem zob namreč odstranjujemo zobne obloge, zobno sklenino pa pri tem krepimo le, če uporabljamo zobno kremo s fluoridom.
Za ustno zdravje otrok so odgovorni starši. Otroci nimajo razvite fine motorike za izvajanje pravilne tehnike ščetkanja zob in posledično kakovostno umitih zob. Pomoč pri ščetkanju se konča med osmim in desetim letom, odvisno od tega, kdaj si je otrok sposoben sam temeljito očistiti zobe.
Ščetkamo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, pred spanjem. Po večernem čiščenju zob naj otrok ne uživa več hrane ali pijače. Izjema sta le voda in nesladkan čaj. Ščetkamo notranje, zunanje in grizne površine zob, posebej pazljivo predel ob dlesni. Vedno ščetkamo v enakem zaporedju, da ne ostane del površine neočiščen. Treba je biti natančen in vztrajen, to je popotnica za poznejša leta.
Najpozneje po izrastu šestic začnemo čistiti medzobne prostore. Najpreprostejša tehnika čiščenja je zagotovo z zobno nitko, vpeto v držalo. Gre za običajno čiščenje z nitko, le da je izvajanje v manjših otroških ustih tako preprostejše.
2. Zdrava in uravnotežena prehrana
Za zdravje zob in ustne votline je pomembna izbira hrane in pijače. Svetuje se trda hrana, čvrste sestave, da otrok lahko grize in žveči. Omejujemo uživanje industrijsko predelane, mehke in lepljive hrane, ki se dalj časa zadržuje na zobeh.
Za žejo otroku ponudimo vodo ali nesladkan čaj.
Izogibamo se manjšim obrokom in sladkarijam med glavnimi obroki.
Pri sladkarijah je nujno, da postavimo pravila. Recimo le ob nedeljah, le po kosilu, na zabavah ... 'Samopostrežni' predal s sladkarijami je škodljiv.
Največja nevarnost za mlečne zobke je prehrana iz stekleničke, ki vsebuje sladkor (sladke kašice, sladkan čaj, sokovi). Zelo hitro namreč nastanejo prve spremembe na sprednjih sekalcih, in sicer se najprej pojavijo bele lise, ki pa sčasoma potemnijo. Te spremembe imenujemo steklenični karies. Takšni zobki začnejo hitro razpadati, se lomiti.
3. Redni obiski pri zobozdravniku
Priporočljivo je, da otroka k zobozdravniku prvič peljemo, ko je star šest mesecev, oziroma nekje do prvega leta starosti.
Prvi pregled je bolj posvet s starši. Nato pa sledijo kontrolni pregledi na vsakih šest mesecev, da se otrok navadi na okolje zobozdravniške ordinacije in seveda zobozdravnika ter asistentko. Predvsem pa s tem želimo doseči, da prvi obisk zobozdravnika ni povezan z bolečino. Če otroka odpeljemo k zobozdravniku le takrat, kadar ga boli zob, bo težko razvil pozitiven odnos do njega.
Nasveti za lažji prvi obisk
- na kratko razložimo, kako bo prvi obisk potekal;
- pozitivno govorimo o svojih izkušnjah pri zobozdravniku;
- skupaj preberemo kakšno zgodbico o zobozdravniku in zobeh.
Vsi vemo, da bodo mlečne zobe čez nekaj let nadomestili stalni, zmotno pa je prepričanje, da jih ni treba popravljati. Nezdravljeni mlečni zobje lahko otroku povzročajo hude bolečine, težave pri govoru in žvečenju hrane. Otrok bo nesrečen zaradi videza, zbadanje vrstnikov pa je lahko zelo neprijetno in boleče.
Hkrati pa vnetje ob zobni korenini zaradi zobne gnilobe zoba vpliva na razvoj stalnih zob in lahko zaradi predčasno izpuljenega zoba vpliva tudi na ortodontske nepravilnosti.
Otroku zrastejo zdravi zobje. Naj takšni tudi ostanejo. Odgovornost staršev je, da z redno in temeljito ustno higieno in zdravo prehrano ter rednimi zobozdravniškimi pregledi otroku to tudi zagotovijo.