Druženje ob dobri hrani je prijetno, a pogosto napoveduje težave. Težave, kot je zgaga in regurgitacija so velikokrat povezane prav z nezdravim in nepravilnim prehranjevanjem.
Ja, miza z obilico dobre hrane kar sama kliče težave - preobremeni lahko naš želodec in povzroči želodčne težave.
Gastroezofagealna refluksna bolezen
GERB je pogosta, kronična ali ponavljajoča se težava, ki nastane zaradi čezmernega zatekanja želodčne vsebine v požiralnik, lahko pa tudi v usta in dihala.
Predstavlja nadležno težavo za bolnike, pri katerih se pojavita: zgaga in regurgitacija. Kakovost njihovega življenja je zato zelo zmanjšana.
- Zgaga je pekoč občutek, ki se iz žličke širi za prsnico proti vratu. Težave se pojavijo kmalu po obroku.
- Regurgitacija je pasivno pritekanje želodčne vsebine v usta pri ležanju, pripogibanju ali napenjanju.
Gastroezofagealno refluksno bolezen poznamo že več kot 20 let. Zaradi različnosti definicij in diagnostičnih metod je njeno dejansko razsežnost težko ugotoviti. Glede na epidemiološke podatke ima težave zaradi te bolezni 7 % ljudi vsak dan, 14 % ljudi jih ima težave vsaj enkrat v tednu, več kot 40 % ljudi pa muči zgaga vsaj enkrat na mesec.
Postavitev diagnoze
Klinična slika gastroezofagealne refluksne bolezni se pojavi, če je zatekanja želodčne vsebine preveč, če je njeno zatekanje v požiralnik prepogosto ali pa je njeno odstranjevanje upočasnjeno. Obilen refluks lahko pri nekaterih ljudeh povzroči vnetje žrela, grla, kronični kašelj ali astmo, pri čemer sta zgaga in regurgitacija prisotni ali pa tudi ne.
Ob prisotnosti značilnih simptomov lahko zdravnik že na podlagi anamneze z veliko verjetnostjo postavi diagnozo GERB.
Pritrdilni odgovori na spodnja štiri vprašanja v 85 % napovedujejo verjetnost za omenjeno težavo.
1. Ali imate pogosto neprijeten občutek za prsnico?
2. Je ta občutek povezan s pekočim tiščanjem za prsnico?
3. Ste imeli v zadnjem tednu težave štiri dni ali več?
4. Težave po antacidih (Rupurut®) popustijo?
Alarmni znaki in simptomi
Pri takšnih znakih in simptomih je potrebna takojšnja nadaljnja obravnava in diagnostika:
- težje požiranje,
- boleče požiranje,
- zatikanje hrane,
- takojšnja sitost,
- nehoteno hujšanje,
- ponavljajoče se bruhanje,
- krvavitev v gastrointestinalnem področju,
- nerazložljiva slabokrvnost.
Dodatne preiskave so endoskopski pregled zgornjih prebavil, rentgenska preiskava požiralnika, 24-urna pH-metrija in merjenje motilitete (gibljivosti) požiralnika.
Endoskopski pregled zgornjih prebavil je zelo pomembna preiskava v diagnostiki GERB. Z njo ugotavljamo prisotnost strukturnih sprememb sluznice požiralnika.
Na podlagi endoskopskega izvida ločimo GERB na neerozivno refluksno bolezen (NERB), kjer je endoskopski izvid normalen, in na refluksni ezofgitis (RE), za katerega so značilne erozivne spremembe sluznice.
S pomočjo RTG-preiskave požiralnika s kontrastnim sredstvom ugotavljamo dolžino in ožino morebitne zožitve požiralnika. 24-urna pH-metrija je preiskava, s katero merimo prisotnost kislega refluksa v požiralniku.
Pomembno je ovrednotiti količino refluksa, saj je določena količina prisotna tudi pri zdravih ljudeh. Test, s katerim merimo peristaltiko (krčenje) požiralnika in delovanje spodnjega ezofagealnega sfinktra, je merjenje motilitete požiralnika.
Vzroki za nastanek
Pri zdravih ljudeh želodčna vsebina večkrat na dan zaide v požiralnik, ki jo s svojim obrambnim mehanizmom odstrani. Preveč želodčne vsebine pa sluznico poškoduje.
Najpomembnejši vzroki čezmernega zatekanja želodčne kisline v požiralnik je nepravilno delovanje spodnje zapiralke požiralnika.
Drugi vzroki pa so še:
- kila požiralnika,
- podaljšano čiščenje požiralnika,
- zmanjšana odpornost želodčne sluznice,
- želodčni vzroki (čezmerno izločanje želodčne sluznice, počasno praznjenje želodca, razširjen želodec, prevelik duodenogastrični refluks),
- način življenja,
- zdravila.
Pri kili požiralnika je spodnji del navadno stalno odprt in tako ni ovire za vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Mastna hrana povzroči upočasnitev praznjenja želodca ter sproži večje število prehodnih sprostitev sfinktrov in tako poveča možnost težav.
Prav tako so vzrok za težave lahko tudi čokolada, lešniki, alkohol, začimbe, kava s kofeinom ali tudi brez njega, močan ruski ali zeleni čaj, gazirane pijače, orehi, jajca, čebula, česen, hren ...
Za hrano si je treba vzeti čas, tako za samo pripravo kot tudi za uživanje. Hitro uživanje hrane lahko po zapletenih mehanizmih povzroči zatekanje želodčne kisline v požiralnik.
Dejavniki tveganja so tudi prevelika telesna masa, ozka oblačila in ležanje po jedi, delo v sklonjenem položaju, dvigovanje težkih bremen in obilni obroki hrane. Nekatera zdravila poleg osnovnega delovanja zmanjšajo obrambno sposobnost požiralnika in tako prispevajo k nastanku refluksne bolezni.
Pomemben dejavnik, ki zmanjša izločanje sline in tako oslabi čiščenje požiralnika, je kajenje.
Kako lahko zmanjšamo težave?
Težave lahko s spremenjenim načinom življenja zmanjšamo ali celo odpravimo.
Čeprav je najenostavneje, je navadno težko ... Težko je spremeniti svoje navade in razvade, vendar so prav težave pri gastroezofagealnem refluksu največkrat posledica našega vedenja.
Pri blagih težavah bolniki navadno ne iščejo zdravniške pomoči, odločajo se za samozdravljenje s spremembo načina življenja in zdravili v prosti prodaji.
Ukrepi za spremembo načina življenja:
- Dviganje vzglavja (zmanjša zatekanje želodčne kisline v požiralnik).
- Pomembno se je izogibati prehrani, ki nam največkrat povzroča težave (dieta!).
- Za hrano si vzemimo čas.
- Odsvetuje se ležanje od 3 do 4 ure po obroku.
- Zmanjšanje prevelike telesne teže.
- Opustitev kajenja.
- Izogibanje oprijetim oblačilom.
- Po posvetu z osebnim zdravnikom zamenjamo nekatera zdravila (beta blokerji, nitrati, kalcijevi antagonisti, antiholinergiki, teofilin).
Z zdravili, ki jih dobimo brez recepta v lekarni, si lahko pomagamo največ dva tedna. Če v tem času težave popolnoma ne izginejo, je treba obiskati zdravnika.
Kako nam lahko pomaga zdravnik?
Zdravila, ki jih zdravnik predpiše pri GERB, zmanjšajo kislost želodčne vsebine, zavrejo izločanje želodčne kisline ali pospešijo praznjenje želodca. Zdravila za pospešeno praznjenje želodca uporabljamo le v redkih primerih.
- Antracidi zmanjšajo kislost želodčne kisline.
- Zaviralci receptorjev H2 zavrejo izločanje želodčne kisline.
- Zaviralci protonske črpalke skoraj popolnoma zavrejo izločanje želodčne kisline.
- Prokinetiki pospešijo praznjenje želodca in okrepijo spodnje zapiralke požiralnika.
Redki bolniki z GERB potrebujejo tudi kirurško zdravljenje. Kandidati za kirurško zdravljenje so mlajši bolniki, ki morajo stalno jemati zdravila, bolniki, pri katerih zdravljenje z zdravili ni uspešno, in tisti z zapleti čezmernega gastroezofagealnega refluksa.
Boštjan Gosnik, dr. med.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?