No, s čisto majhnimi najprej ni težko, saj še ne poznajo nezdravih pregreh in si od zdravih možnosti izberejo tiste, ki jim najbolj ustrezajo, in se na to navadijo.
Zelo kmalu pa se začnejo zanimati tudi za hrano, ki jo vidijo pri drugih. Male radovedneže namreč zanima, kaj jejo drugi, da tako zadovoljno cmokajo. Težje je z otroki, ki hodijo v vrtec ali šolo, saj dobijo tam kar nekaj obrokov, ki pa so žal slabe kakovosti – čeprav vodje prehrane ne mislijo tako. Za njih je še vedno osnova stara prehranska piramida. Zame hrenovke, mesne paštete, tunini namazi, bureki, čokoladni navihančki, alpsko mleko ... pač niso nekaj, kar bi želela, da otroci spravijo po grlu, kaj šele zdrav obrok. Vendar takšna hrana z močnimi aditivi in ojačevalci okusov hitro zasvoji brbončice (kar je tudi njen namen). Tako se jim naravna bolj nežna hrana ne zdi več tako okusna.
Najučinkovitejši koraki do zdravih prehranskih navad naših malčkov
Najbolje je, da smo otroku vzgled in ga podučimo, kaj je zdravo in kaj ne ter kaj določena živila povzročijo njegovemu telesu. Učinkovito je tudi, če ga podučimo o tem, kako deluje oglaševanje oz. promocija. Tako bo bolje razumel, zakaj ga plakati, letaki, oglasi in drugi promocijski materiali prepričujejo o nasprotnem (na primer, kako poln vitaminov je priljubljen namaz z lešniki).
Sama sem imela na začetku velike boje s starejšima otrokoma, zdaj pa čedalje manj. Zdi se mi, da ko sem nehala tako težiti in sem stvari malce bolj popustila, sta me sama začela prositi za določene zdrave jedi in tudi upori pri skupnih obedih so začeli izginjati. Zdaj me celo hčerka, ki včasih res ni spravila po grlu ničesar, kar ji ni bilo 100-odstotno všeč, prosi za olje divjega origana, ki ima res zelo močan okus, saj čuti, kako ji pomaga, zlasti če ji zdravje začne nagajati.
Otroke vključimo v pripravo hrane. Mlajši so, bolje je, sicer pa nikoli ni prepozno, saj otroci zelo radi pomagajo pri kuhanju. Tako spoznajo tudi kakšno živilo in ga poskusijo že med pripravo. Naučijo se, kako določena jed nastane in jo, ko je pripravljena, z veliko večjim užitkom tudi pojejo.
Krožnik naj bo zanimiv za oči in če je le možno, se z njim malo poigrajmo in iz različnih koščkov hrane oblikujmo kakšno figurico ali obraz oziroma prepustite domišljiji prosto pot.
Naredimo jim lahko sadne 'ražnjiče'. Na palčko napikamo različne vrste sadja (koščke jabolk, banan, pomaranč, grozdja, češenj, kivijev in podobno), tako jih bodo z zanimanjem poskusili.
Dovolimo jim tudi sladice – vendar zdrave sladice, da ne bo pomote. S tem se izognemo, da postanejo sladice nekaj prepovedanega in posledično zelo želenega. Izogibajmo pa se nagrajevanju s sladicami.
Verjemimo vase! Če smo za nekaj odločeni, nam bo vedno uspelo. Vendar prepustimo času čas. Brez prehitevanja in brez sile. Se mi zdi pomembno, da se tega zavedamo, saj nas sicer vmes (ko se zdi, da se nekaj časa nič ne premika na bolje) napadejo dvomi, ali sploh delamo prav, in nas lahko omajajo. Vsekakor bomo otroku naredili uslugo, če ga bomo navadili na zdravo hrano. Starši (predvsem mame) pa smo tisti, ki imamo moč postaviti prehranske temelje svojih malčkov.
Če se vam zdi, da vam ne uspeva, imam za vas mini nalogo: razmislite, katere so največje ovire oziroma pasti, ki vam preprečujejo, da bi vaši otroci jedli več zdrave hrane. Nato za vsako oviro zapišite nekaj idej, kako bi jo lahko premagali.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?