Med glavne simptome astme spadajo predvsem piskajoče in oteženo dihanje, tiščanje v prsih in kratka sapa, pogost pa je tudi kašelj, ki je kot eden prvih znanilcev bolezni še posebej izrazit sredi noči in zjutraj.
Kadar se simptomi izrazito poslabšajo, govorimo o astmatičnem napadu. Poslabšanje simptomov sprožijo alergeni in dražeče snovi iz okolja, med katere spadajo na primer cigaretni dim, cvetni prah, izločki pršic ter virusi in nekatere bakterije, pa tudi stres in zdravila. Ob stiku z njimi se vnetje poslabša, dihalne poti se zožajo in poveča se izločanje sluzi.
Kronično ponavljanje simptomov astme občutno zmanjša kakovost življenja, saj je bolnik neprestano utrujen, zaspan in velikokrat zaradi tega tudi nezmožen za delo in udeležbo v aktivnostih, ki sestavljajo vsakdanjik zdravega posameznika.
Intenzivnost bolezni se lahko skozi čas spreminja, na kar vplivata predvsem uspešnost in doslednost zdravljenja ter življenjski slog (izogibanje alergenom in dražljivcem, ustrezno spremljanje bolezni).
Kaj je astma?
Astma je kronična pljučna bolezen, za katero po svetu boleha okrog 300 milijonov ljudi in tudi pri nas spada med eno najpogostejših pljučnih bolezni.
Število bolnikov se zadnja leta povečuje, predvsem med odraslo populacijo in v razvitih državah. V tem delu sveta je tudi sicer te bolezni največ in za zdravstveni sistem predstavlja občutno finančno breme.
Za astmo je značilno vnetje dihalnih poti, ki mu za zdaj še ne poznamo vzroka. Možnosti, da boste zboleli za astmo so večje, če je ta bolezen že v družini, tveganje pa poveča tudi visoka izpostavljenost alergenom in snovem, ki dražijo dihalne poti.
Zdravljenje astme
Način zdravljenja je v veliki meri odvisen predvsem od intenzivnosti simptomov bolezni. Osnova za obvladovanje bolezni so inhalacijski glukokortikoidi, ki ublažijo vnetje, pogosta pa je tudi uporaba kratko ali dolgo delujočih bronhodilatatorjev beta2 agonistov. Ti skrbijo predvsem za širjenje dihalnih poti, saj sproščajo mišice sapnika.
Bronhodilatatorji sicer lahko olajšajo simptome bolezni, vendar sami niso dovolj za njeno obvladovanje, saj ne zmanjšujejo vnetja dihalnih poti, zato se uporabljajo predvsem kot dodatno zdravljenje ob inhalacijskih glukokortikoidih. Dihalne poti širijo tudi dolgo delujoči antiholinergiki, katerih dolgoročni vpliv na potek astme znanstveniki za zdaj še preučujejo. Možno, da so ravno ta zdravila ključ do lajšanja simptomov pri vseh tistih, pri katerih kombinacija glukokortikoidov in bronhodilatatorev ni dovolj učinkovita.
Več o astmi, njenem zdravljenu in življenju bolnikov z astmo preberite TUKAJ.
Novo na Metroplay: "Vse več mladih zboli za rakom" | Klara Čampa