Kakšna bo letošnja sezona gripe?

22. 12. 2016 | Vir: Jana
Deli
Kakšna bo letošnja sezona gripe? (foto: Shutterstock.com)
Shutterstock.com

Konec novembra se je gripa odpravila na vsakoletni pohod. Vrh sezone gripe pa je navadno konec januarja, ko jih praviloma zboli največ. In kakšna bo letošnja sezona gripe?

To je vprašanje za milijon dolarjev ...

Gripo poznamo, vsi smo jo že kdaj imeli. Saj veste, ko vas boli vse, dobesedno od glave do peta. Ko smrkate, kihate, imate zamašen nos, težko dihate, imate vročino, obenem pa vas zebe.

A gripa je kljub temu postala drugačna.

Leta 2009 je po svetu zaokrožila prašičja gripa, pri nas ji strokovnjaki rečejo pandemska. Povzročil jo je virus influence AH1N1, ki se je pojavil tudi naslednje leto. V drugi polovici sezone se je temu virusu pridružil še virus influence B in v manjši meri še virus influence AH3N2. Vsi trije so podtipi virusov gripe, vsak od njih pa ima še različne seve, ki se med seboj razlikujejo. V lanski sezoni je bil v 70 odstotkih primerov prisoten prav virus influence AH1N1.

Kako bo letos, še ne vemo, saj se razmerja med njimi vsako leto spreminjajo, odvisno od tega, kateri virusi so krožili prejšnje leto in za katere smo postali imuni.

Kaj nas čaka letos?

Vsako leto prihaja do manjših sprememb virusov influence zaradi mutacij in izmenjave genetskega materiala z drugimi virusi influence, kar imenujemo 'odmik', pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Večje strukturne spremembe so redke. Poteka sezone pa žal ni mogoče napovedati. Dobra novica je ta, da sezone gripe niso hujše.«

Pojav vnovične pandemije gripe ni izključen, znova se lahko pojavi, je možna. Kdaj se bo pojavila, čez koliko let, pa ni mogoče napovedati.

Cepljenje proti gripi

»Spremembe v virusih influence, ki so osnova za izdelavo cepiva, so skoraj vsako leto.« To pomeni, da cepiva učinkujejo, kljub temu da se virus gripe spreminja.

Podatki NIJZ kažejo, da se je v prejšnji sezoni (2015/2016) cepilo 3,2 % prebivalcev Slovenije. Slovenija ima med EU državami eno najnižjih precepljenosti proti gripi.

»Se vam zdi, da so ljudje dovolj dobro obveščeni o cepljenju, imate občutek, da jih je cepljenja strah?« vprašam. »Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj ne razpolagamo z raziskavami, ki bi pojasnile, zakaj se cepimo proti gripi v manjšem deležu kot večina prebivalcev v državah EU. Za sodoben čas je značilen splošen odklonilen odnos do cepljenj oziroma dvom o koristi cepljenja.«

V Sloveniji sicer vsako leto za gripo zboli do 200 tisoč ljudi, cepljenje pa je, poudarjajo strokovnjaki, učinkovita in varna zaščita pred okužbo in morebitnimi zdravstvenimi zapleti, ki jih lahko prinese bolezen. Cepljenje priporočajo vsem prebivalcem, še zlasti pa starejšim od 65 let, kroničnim bolnikom in njihovim družinskim članom, majhnim otrokom (od šest mesecev do drugega leta starosti) in njihovim družinskim članom ter nosečnicam in družinskim članom. Prav tako je cepljenje posebej priporočljivo za posameznike, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, in zdravstvenim delavcem, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, pa tudi drugim delavcem v nujnih službah, ki so pomembni za delovanje različnih dejavnosti.

Cepiti se je treba vsako leto

Proti gripi se je treba cepiti vsako leto z enim odmerkom cepiva, za otroke, mlajše od devet let, ki se prvič cepijo proti gripi, pa sta potrebna dva odmerka cepiva. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, postopoma upada in je po letu dni lahko že prenizka. Cepljenje proti gripi ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri ogroženih skupina prebivalstva pa bolezen lahko poteka s pogostimi zapleti, kot so virusne in bakterijske pljučnice, in tudi z višjo smrtnostjo. Pri teh skupinah cepljenje zmanjšuje tveganje za hospitalizacije in tudi smrt.

Povzročitelji gripe
  • Virus influence A: povzroča epidemije in pandemije
  • Virus infulence B: povzroča omejene izbruhe gripe (v šolah, vrtcih ...)
  • Virus influence C: okuži posameznike, ne povzroča epidemij
Inkubacijska doba
  • Bolezenski simptomi (vročina, nahod, bolečina v žrelu, kašelj) se pojavijo 1-3 dni po okužbi.

Kdo zboli za gripo?

Za gripo lahko zboli prav vsak. Potek bolezni pa je lahko precej različen. Odvisen je predvsem od našega splošnega zdravstvenega stanja, starosti, imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence.

Zdravljenje
  • Pri večini zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno.
  • Če imamo vročino nad 38 stopinj C, vzamemo zdravila, ki znižajo telesno temperaturo.
  • Pitje tekočine in počitek.
  • Gripa naj izzveni.
3 pravila za preprečevanje širjenja gripe
  • Če zbolimo in bi lahko imeli gripo, moramo ostati doma.
  • Potrebna sta temeljito in redno umivanje rok ter uporaba robčkov za enkratno uporabo pri kašljanju ali kihanju.
  • Priporočljivo je vsakoletno cepljenje proti gripi pred sezono gripe.

Besedilo: Maja Sodja. Foto: Shutterstock.

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"