Napačno je prepričanje, da morajo ljudje s celiakijo ali z alergijo na gluten uživati le sadje, zelenjavo, mlečne izdelke in meso.
Vse več ljudi se odloča za brezglutensko dieto iz različnih razlogov. Na prvem mestu so seveda alergiki in bolniki s celiakijo, vendar tudi zdravi ljudje sledijo tovrstni prehrani in s tem zdravemu načinu življenja.
Vse več študij tudi kaže, da brezglutenska hrana pomaga pri vzdrževanju telesne teže, izboljša prebavo in s tem naše počutje, upočasni staranje, lajša tegobe menopavze, zmanjšuje glavobole, zmanjšuje hiperaktivnost pri otrocih in ima še precej drugih pozitivnih učinkov.
Trendna dieta
Vse skupaj se je začelo v Ameriki oz. Hollywoodu, kjer so se znane osebnosti lotile brezglutenske diete iz zdravstvenih razlogov in seveda ob tem izgubile tudi kakšen kilogram. Sčasoma je postalo uživanje tovrstne prehrane vroč trend in do danes je naraslo ogromno število zvezdnic, ki jim je zdrav način prehranjevanja na prvem mestu. Kar nekaj se jih je popolnoma odpovedalo glutenu: Gwyneth Paltrow, Zooey Deschanel, Oprah, Jennifer Aniston ... Brezglutenska dieta pa postaja vse bolj priljubljena tudi v Sloveniji.
A kljub vsem pozitivnim vibracijam ugotavljam, da imajo ljudje zmotno mišljenje o tovrstnem načinu prehranjevanja.
V številnih člankih sem prebrala, da mora človek pri brezglutenski dieti z jedilnika odstraniti veliko svojih najljubših jedi in posladkov, ki so skoraj po pravilu tudi nezdrave in redilne. Takoj odpadejo sladkarije, različni prigrizki, kot so piškoti, slane palčke, krekerji, smokiji, odpade tudi hitra prehrana. Namesto tega pa je treba na jedilnik uvrstiti bolj zdravo hrano, na primer solate, sadje, sveže sokove.
Po vsem tem bi lahko rekli, da ljudje s celiakijo ali z alergijo na gluten uživajo le sadje, zelenjavo, mlečne izdelke in meso!?! Odgovor je ne! Obstaja ogromno slanih prigrizkov, sladkarij, piškotov in drugih nezdravih, redilnih jedi, ki ne vsebujejo glutena.
Nobena shujševalna dieta ni čarobna in vsak od nas, ki z jedilnika odstrani piškote in bombone ter jih nadomesti s sadjem in zelenjavo, se bo počutil bolje in izgubil še kakšen kilogram.
Res pa je, če vsemu temu dodamo še brezglutenske izdelke, kot so testenine, kruh, njoki ipd., bomo pripomogli k bolj zdravi dieti in svojemu telesu privoščili malo oddiha od glutena.
Kaj sploh je gluten?
Gluten je skupno ime za lepljivo, elastično v vodi netopno beljakovino (prolamin), ki je v krušnih žitih, torej v pšenici, rži, ječmenu, piri in kamutu.
Delež glutena je v različnih žitaricah različno velik. Največ ga je v pšenici in najmanj v ovsu (tu so mnenja zelo deljena).
Alergija na gluten in celiakija
Alergija na gluten se kaže z različnimi blagimi simptomi, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, težave s sklepi, kožni izpuščaji, prebavne motnje, ki se kažejo kot napihnjenost, bolečine in krči v trebuhu, pogosto kot hude driske in včasih celo krvavitve iz črevesja.
Najhujšo obliko te alergije oz. intolerance na gluten imenujemo celiakija. To je dedna, kronična bolezen prebavil. Gre za avtoimuno obolenje tankega črevesja, ki ga pri genetsko dovzetnih posameznikih sproži uživanje glutena. Gluten bolnikom poškoduje sluznico tankega črevesja, predvsem resasto površino, kar pa je funkcijsko najpomembnejši del prebavnega trakta za absorpcijo – vsrkavanje hrane in transport prebavljenih snovi. Posledica tega so lahko tudi spremembe na drugih telesnih organih.
Bolezen je značilna za vse starosti, kulture in narodnosti. Znanstveniki so dokazali, da je pogostejša v tistih kulturah, kjer uživamo več pšenice.
Pred nekaj meseci sem zasledila podatek, da imajo ženske pogosteje celiakijo, kar pomeni, da so ženske večje ljubiteljice žitaric in s tem tudi glutena.
Zelo zanimivo pa se mi zdi to, da ne vemo, zakaj in kdaj se bolezen pojavi. Mislimo, da je to verjetno vseživljenjska bolezen, ki je različno hudo izražena. Običajno se razkrije ob povečanem stresu, pri fizičnih, psihičnih ali hormonskih spremembah, pri različnih operacijah, spremembi okolja ...
Ne glede na to, kaj je pravzaprav vzrok bolezni, pa se bolnikom stanje bistveno izboljša z uvedbo diete brez glutena.
Katera živila vsebujejo gluten?
Pšenica oz. pšenična moka je glavni vir glutena. Vsebujejo ga tudi izdelki iz durum moke, graham moke, večina kosmičev, kuskus ... Sem spadajo večina vrst kruha, testenine, kolači, piškoti, krekerji, večina peciv, tudi nekatere čokolade, pice, zavitki, vendar je večina teh izdelkov na voljo tudi v brezglutenski različici.
Večja težava se pojavi pri izdelkih, pri katerih je gluten dodan sestavinam. Mednje spadajo pivski kvas, cvetni prah, kamut, slad, maltodekstrin, teksturirane rastlinske beljakovine, različne oblike škroba ...
Gluten pa najdemo še v instantnih napitkih, pivu, nekaterih vinih, pripravljenih omakah in solatnih prelivih, jušnih kockah.
Prepovedana živila so tudi nekatere salame in klobase, paštete, mehki siri (tu dodajajo gluten kot stabilizator), sladoledi, nekatere vrste margarine, začimbe (moko jim dodajajo, da se ne zlepijo), kečap, majoneza in večina sojinih omak, v katerih uporabljajo gluten kot gostilo.
Preverite šte: Gluten: Tudi tam, kjer ga sploh ne bi pričakovali!
Zdrava hrana dobi večji pomen
Ko se odločimo za dieto, navadno razmišljamo o zdravi prehrani. Brezglutenska dieta namreč zahteva, da ves čas in ob vsakem obroku razmišljamo, kaj zaužijemo. Saj vsaka hrana ni več primerna za naše telo.
Dovoljena žita in živila
V večjih trgovinah so na voljo številna brezglutenska živila, vključno s kruhom, testeninami, piškoti, prigrizki in kosmiči.
Brez glutena so tudi večina mlečnih izdelkov, juhe, zgoščene s koruznim škrobom, kava, čaj, maslo, margarina, različna olja in seveda dovoljena žita, kot so ajda, koruza, riž, amarant, proso, čičerka, soja in kvinoja.
Dovoljenim živilom dodamo še meso, ribe, sadje in zelenjavo ter dobimo zdravo dieto, s katero lahko rešujemo številne težave.
Glede na trenutne razmere na trgu in na to, da je brezglutenska hrana še dokaj draga, pa je veliko ceneje, če si hrano pripravimo kar sami doma. Sami spečemo domači kruh, naredimo cmoke, njoke, testenine, omake, sladice, peciva – skoraj vse lahko naredimo sami in ob tem skoraj ne občutimo razlike med glutensko in neglutensko hrano.
Pripravila: Maja Piskernik