Če ste mislili, da Slovenci po cigareti posežemo v študentskih letih, ste se zmotili. To naredimo že veliko prej.
Kaditi začnejo večinoma otroci in najstniki, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Po 25. letu skoraj ne beležimo več začetkov kajenja,« pravijo.
Podatki pa so šokantni:
- 40 odstotkov 15-letnikov je že kdaj kadilo,
- 9 odstotkov 15-letnikov pa kadi vsak dan!
Mlajši je posameznik ob začetku kajenja, večja je verjetnost, da bo bolj zasvojen, da bo dlje kadil in da bo pokadil več cigaret. In manjša je verjetnost, da kadarkoli opustil kajenje. Prav tako je pri tistih, ki začnejo kaditi mladi, večje tveganje za razvoj s kajenjem povezanih bolezni, kot so pljučni rak, rak debelega črevesja in danke ter srčno-žilne bolezni.
Kateri dejavniki pa vplivajo, da mladi tako zgodaj začnejo kaditi?
»Ti dejavniki se prepletajo. Otroci in mladi so še posebno občutljivi za družbene in okoljske vplive za kajenje. Med ključne dejavnike za kajenje spadata oglaševanje in promocija tobačne industrije. Drugi pomembni dejavniki, ki vplivajo na kajenje med otroki, najstniki in mladimi, so tudi vpliv vrstniške družbe, ki kadi, precenjevanje kajenja med vrstniki in odraslimi, večje število pomembnih oseb v življenju posameznika, ki kadijo, kajenje staršev in njihov odnos do kajenja, pa tudi slabši uspeh v šoli, nižji socialno-ekonomski položaj, določene osebnostne značilnosti in drugo.«
Ko otrok ali najstnik začne kaditi, hitro postane zasvojen z nikotinom. Ta zasvojenost posamezniku prepreči, da bi nehal kaditi, kadar želi, kot pogosto mladi razmišljajo. Dejstvo je: mlajši ko začne kaditi, bolj bo zasvojen.
Kajenje pri mladih vpliva tudi na
- miselne sposobnosti in
- slabše delovanje pljuč. Mladi kadilci hitro ostanejo brez sape, prav tako pogosteje izkašljujejo sluz. Pri najbolj občutljivih se pojavi celo astma.
Še eno zmotno mišljenje mladih, predvsem deklic, je, da s kajenjem ohranjajo telesno težo, da se ne redijo. A to ne drži. Raziskave namreč kažejo, da kajenje ni povezano s kilogrami. Je pa povezano z alkoholom, kajenjem marihuane in drugimi prepovedanimi drogami.
Zaradi kajenja vsak dan umre 10 Slovencev
V Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, umreta dve tretjini kadilcev. Ti v povprečju umrejo 10 do 15 let prezgodaj, leta pred smrtjo pa imajo izjemno slabo kakovost življenja.
Najpogosteje umrejo zaradi
- raka,
- srčnega infarkta,
- možganske kapi ali
- bolezni pljuč.
Pogosto imajo sladkorno bolezen, motnje erekcije, bolezni oči, slepoto, revmatoidni artritis in druge zdravstvene težave. Zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje, pri nas vsak dan umre 10 prebivalcev. Na letni ravni je to več, kot jih umre v nesrečah, zaradi samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj. »Če to povemo še malo drugače: v 10 letih zaradi kajenja umre 36 tisoč prebivalcev Slovenije, kar je število prebivalcev mesta Kranj ali Celje.«
Elektronska cigareta
V zadnjih letih so številni kadilci cigareto nadomestili z elektronsko cigareto. A pri mladih, opozarjajo na NIJZ, nikotin vpliva na razvoj možganov, zato naj mladi ne kadijo nobenega izdelka z nikotinom, tudi elektronskih cigaret ne. Poleg tega naj bi prav elektronske cigarete pri mladih povečale verjetnost, da bodo v prihodnosti kadili tobačne izdelke.
Elektronska cigareta je na trgu približno 10 let. Obstaja nekaj sto različnih blagovnih znamk in nekaj tisoč različnih arom. Trg elektronskih cigaret se zelo hitro spreminja, izdelane so na različne načine, kar vpliva na njihove značilnosti, varnost in potencialno strupenost. »Splošno povedati, katere so manj ali bolj škodljive, je nemogoče. A naše stališče je jasno. Elektronske cigarete vsebujejo zdravju škodljive snovi. Varnost dolgoročne uporabe elektronskih cigaret ni znana. Uporabo elektronskih cigaret zato še posebno odsvetujemo mladostnikom, nosečnicam, bolnikom s kroničnimi obolenji, predvsem dihal, in nekadilcem.«
Prenehati kaditi ni lahko, a se da!
Če bi bilo tako zelo preprosto nehati kaditi, bi prenehalo od 50 do 70 odstotkov kadilcev. Veliko nekdanjih kadilcev pravi, da imajo stalno željo po cigareti, spet drugi pravijo, da jim cigarete smrdijo, da si sploh ne znajo predstavljati, da bi spet vlekli in puhali. Nekaterim uspe nehati kaditi v prvem poskusu, drugi potrebujejo več časa.
Če ste med zadnjimi, če ste poskusili, pa zdržali le nekaj dni, si lahko poiščete pomoč. Kje? O tem, kako nehati kaditi, si lahko veliko preberete. Našli boste izpovedi nekdanjih kadilcev, morda se v kateri izmed njih najdete tudi vi. Če vam bolj koristi pogovor, lahko pokličete brezplačni telefon za pomoč pri odvajanju od kajenja. Imate ga na škatlici cigaret. Nekaterim pomagajo preparati, kot so nikotinski obliži. Izjemnega pomena je tudi, poudarjajo strokovnjaki, podpora domačih. Vse to ob pogoju, da se sami pri sebi zares odločite, da boste nehali kaditi!
Brezplačna pomoč kadilcem: 080 2777, vsak delovnik med 17. in 20. uro
Besedilo: Maja Sodja