Strokovnjak je pojasnil, kako lahko kavo uživate v korist svojega zdravja.
Za mnoge ljudi kava ni le napitek, temveč del vsakdanjega ritma in nepogrešljiv spremljevalec jutranjih navad. Prav zaradi svoje ključne sestavine, kofeina, je pogosto v središču znanstvenih in zdravstvenih raziskav, saj ima izrazit vpliv na človeški organizem.
Znano je, da kofein spodbuja budnost, izboljšuje zbranost in začasno poveča raven energije. Kljub temu pa se pogosto pojavlja pomembno vprašanje: koliko skodelic kave na dan je dejansko varnih in koristnih za telo?
Na to skušajo odgovoriti številni strokovnjaki po svetu z različnimi raziskavami in priporočili, ki preučujejo vpliv kave in kofeina na zdravje. Dr. Vojislav Perišić je za tuje medije pojasnil, kako je treba kavo uživati, da bi kar najbolje izkoristili njen potencial. Njegove besede povzemajo na portalu stil.kurir.rs.
Priporočena količina kave in čas uživanja
»Povprečni odrasli osebi lahko brez težav priporočimo od štiri do šest skodelic kave na dan. Minimalna količina kofeina, ki v tem kontekstu običajno ne povzroča težav, je okoli 200 miligramov. Seveda pa to ne pomeni, da bi moral vsak nekritično zaužiti takšno količino. Vsak najbolje pozna svoje telo. Če ob pitju kave nimate težav s srcem, razbijanja srca ali povišanega krvnega tlaka, je kofein eden najmočnejših antioksidantov, ki jih lahko vnesete v telo, in ščiti pred številnimi boleznimi.
Pri ljudeh, ki uživajo alkohol, kofein zmanjšuje tveganje za raka jeter. Etanol je prooksidant, kofein pa ima izrazito antioksidativno delovanje, tako močno, da bi ga skoraj lahko imenovali čudež. Raziskave kažejo tudi, da imajo ljubitelji kave nižjo pojavnost raka danke. Poleg tega kofein pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti, zato strastni pivci kave redko ali celo nikoli ne zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo. Najnovejše raziskave kažejo, da kofein ščiti tudi trebušno slinavko pred rakom. Veliki ljubitelji kave za to boleznijo, ki je v porastu, zbolevajo redkeje. Kofein vpliva na uravnavanje inzulina in s tem pomaga preprečevati sladkorno bolezen,« pojasnjuje prof. dr. Vojislav Perišić, gastroenterolog.
Dodaja še: »Če po eni ali dveh skodelicah kave opazite, da je vaš um hiter, bister, da ste dobro razpoloženi in mentalno zbrani, to pomeni, da kofein pozitivno vpliva na vaše telesne funkcije. Ljudje najpogosteje delajo napako, ko kavo pijejo takoj po obroku. Po zajtrku spijejo eno ali dve skodelici, enako po kosilu, malici ali celo po vsakem obroku. Na ta način se koristni učinki kofeina izničijo, saj se med prebavo meša s klorovodikovo kislino, kar lahko povzroča težave. Če najdete pravo ravnovesje, boste iz kave in kofeina potegnili vse dobro, ne da bi dražili želodec.«
Pravilna izbira kave je zelo pomembna
Dr. Perišić poudarja tudi pomen izbire prave kave.
»Naše kavarne so zelo dobro založene in po kakovosti stojijo ob boku svetovnim. Na voljo je širok izbor arabike in robuste, prav v tem pa je bistvo. Arabika je vrsta kave, pri kateri se plodovi obirajo ročno, vsebuje manj kofeina in ima bogatejšo aromo. Robusta je njeno nasprotje: več kofeina, manj arome. Idealno razmerje med močjo in aromo je približno 70 odstotkov arabike in 30 odstotkov robuste.«
Ob tem dodaja: »Kapučino na primer ni moja izbira, saj običajno vsebuje več robuste in manj arabike. To pomeni, da prevladuje aroma, medtem ko so koristi kofeina manj izrazite. Najboljša vrsta arabike je Jamaica Blue Mountain Coffee, zelo dobra pa je tudi kolumbijska. S pametnim kombiniranjem različnih vrst kave si lahko vsak ustvari idealno razmerje med aromo, v kateri najbolj uživa, in pozitivnimi učinki kofeina na organizem.«
Ali kofein povzroča zasvojenost?
Zdravnik priznava, da tudi sam pije veliko kave, in poudarja, da kofein lahko povzroči določeno stopnjo zasvojenosti.
»Ko začutim nekakšen ‘alarm’, torej ko mi padejo mentalne sposobnosti, je jasno – čas je za kavo. Ljudem se pogosto zgodi, da ob daljšem premoru brez kave, na katero so navajeni, pade koncentracija in se um upočasni. To velja tudi zame. Z enega vidika bi temu lahko rekli zasvojenost, z drugega pa so koristi za zdravje zelo velike. To lahko vsakdo opazi pri sebi,« pravi dr. Perišić.
Dodatki v kavi
Kavo pogosto pijemo z dodatki, kot sta sladkor in mleko, kar odpira vprašanje, ali je to dobro ali slabo.
»Gre za stvar izbire. Tako sladkor kot mleko sta v resnici modifikatorja okusa kave. Sladkorja v kavo ne dodajam v nobeni obliki in nisem zagovornik niti naravnih niti umetnih sladil. Mleko pa dodam vedno, en ‘prst’, in to izključno polnomastno. Za izboljšanje arome priporočam cikorijo. Na podlagi bogatih izkušenj pri delu z otroki menim, da jih je treba na okus kave navajati postopoma, in sicer z belo kavo iz cikorije. Ta ne vsebuje kofeina, a je izjemno koristna rastlina. Vsebuje veliko antioksidantov, deluje protivnetno in ščiti pred okužbami. Belo kavo iz cikorije je otrokom priporočljivo ponuditi zjutraj in zvečer.«
Vir:
