Kdaj je najboljši čas za vodni post?

»Kmalu bo polna luna,« mi je pred nekaj dnevi naznanila prijateljica. »Em, okej?« »In zdaj se bom čisto zares držala.« »Česa?« jo vprašam. Čeprav sem zelo dobro vedela, kaj ima v mislih. »Odločila sem se, da bom hujšala s polno luno. Vodni post bom imela, saj poznaš. Dovolj imam diet, toliko časa mi vzamejo priprave, da me mine.«

Poznam. In priznam, v najstniških letih je bilo tudi pri meni nekaj takšnih lun. Le da se takrat nismo kdaj dosti posvečali podrobnostim in razmišljali o morebitnih posledicah. Smo pač poskusili. Ker je to počela sošolka, ki je to počela po priporočilu druge sošolke, ta pa zato, ker je poskusila njena starejša sestra.  

Vodnega posta seveda ne moremo povezovati zgolj s hujšanjem, a o tem nekaj odstavkov kasneje.

Če zdaj vtipkate v iskalnik 'vodni post', vas bo razveselilo (ali pa tudi ne) 10 in nekaj milijonov zadetkov.

Kaj izvemo po pregledu le nekaj teh?

• Da vodni post danes, ko imamo hrano na voljo tako rekoč 24/7, velja za pravi podvig. Za večino. Je kot nekakšen test samodiscipline.
• Da je to zavestno odpovedovanje hrani staro že najmanj 2.000 let.
• Da dolgotrajno pomanjkanje hrane pri sesalcih povzroči zmanjšanje večine organov. Razen možganov in testisov.
• Da lahko (vodni) post izboljša kognitivne funkcije. Kar sploh ni tako nenavadno oz. kontradiktorno, kot se morda zdi – če malce podrobneje raziščemo evolucijo.
• Da postenja ne smemo mešati z omejevanjem energijskega vnosa (t. j. kaloričnega vnosa), kar navadno pomeni, da se dnevni vnos zmanjša za 20-40%, vendar so obroki redni.  
• Da se je vodni post v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uporabljal za zdravljenje debelosti. Zaradi resnih oz. negativnih rezultatov, tudi smrti, so ta način zdravljenja prekinili. Vendar je treba povedati, da so se nekateri od teh bolnikov postili čezmerno.
• Da je eden najpogostejših razlogov za vodni post še vedno hujšanje. Drugi se tega poslužujejo zaradi duhovnih in verskih razlogov, tretji zaradi zdravstvenih.

Vodni post se lahko izvaja na različne načine:

PREKINITEVNI POST: kar pomeni, da se dan razdeli na dva dela – v prvem je 6- ali 8-urno obdobje prehranjevanja, v drugem, ki traja od 16 do 18 ur, poteka vodni post.

IZMENIČNO POSTENJE: post poteka vsak drugi dan – 24-urnemu postu sledi 24 ur, ko si lahko posameznik privošči običajne obroke, nato znova sledi 24-urni vodni post itn.

PERIODIČNO POSTENJE: kot pove že ime, postenje poteka občasno in za točno določen čas.

PODALJŠANO POSTENJE: postenje poteka daljše obdobje, na primer, 40 dni.

ČASOVNO OMEJEN POST: omejen energijski vnos ob določenih urah v dnevu.

Kakšni so lahko pozitivni učinki vodnega posta

Vodni post pospeši proces avtofagije (celične obnove). A le pod pogojem, da je post ustrezno izpeljan in da tudi temu sledi primerno ponovno vključevanje hrane.

Krepi imunski sistem. Čeprav trdnih dokazov nimamo, obstaja nekaj informacij, ki nakazujejo, da postenje lahko v manjši meri pozitivno vpliva na imunski sistem.

Znižuje previsok krvni pritisk. Ustrezna hidracija in manj soli sta dve stvari, ki ju povezujemo z nižjim krvnim pritiskom. Vodni post omogoča oboje. Kar je pokazala tudi ena od raziskav. Vendar pa je šlo za postenje, ki je trajalo v povprečju skoraj dva tedna – kar je precej dlje od priporočenih 72 ur.

Zmanjša se tveganje za nastanek bolezni, kot so bolezni srca. V eni od študij, ki je vključevala 30 posameznikov, so izpeljali 24-urni vodni post. Ob zaključku so testi pokazali nižjo raven trigliceridov in holesterola, dva dejavnika tveganja za srčno-žilne bolezni. Številne študije so bile opravljene tudi na živalih, a so vendarle še potrebne dolgoročne študije, da bi ugotovili, ali se te koristi vodnega posta ohranijo tudi po končanem postu oz. med posameznimi posti.

Ali vodni post pomaga tudi pri hujšanju?

V raziskavi, ki je bila objavljena v publikaciji JAMA, so primerjali vpliv izmeničnega postenja in hujšanja z znižanim energijskim vnosom (pri čemer so vnos znižali za 25 %).

V času trajanja raziskave (ta je potekala v dveh delih, vsak po šest mesecev), so nadzorovali izgubo teže, ohranjanje teže in indikatorje za kardiovaskularne bolezni.

100 odraslih so razdelili v tri skupine: izmenično postenje, znižan energijski vnos, kontrolna skupina.

Rezultat: v rezultatih ni bilo bistvene razlike. To je seveda lahko tudi posledica pomembnih razlik v vrstah postenja in v populaciji, ki je sodelovala v študiji.

Je vodni post nevaren?

Iz raziskave, ki so jo izvedli leta 2018, je mogoče ugotoviti naslednje:

• Preverili so zdravstvene kartoteke 768 posameznikov, ki so se postili do 48 ur.
• Zabeležen ni bil noben smrtni primer.
• Najpogostejši zabeleženi stranski učinki so bili: utrujenost, slabost, nespečnost, glavobol, hipertenzija, omedlevica, dispesija in bolečine v hrbtu.
• Zabeležena sta le dva resnejša primera: infekcija zgornjih dihalnih poti in hiponatriemija pri 70-letnem pacientu.

Čeprav ta raziskava velja za eno obširnejših, se ne gre zanašati zgolj na zgornje podatke. Kljub vsemu je šlo za nadzorovan post v zdravstvenem okolju.

Vedeti morate tudi!

Čeprav gre v večini primerov za krajši vodni post, do 3 dni, lahko s postenjem eksperimentirajo le zdravi ljudje!

(Vodni) post ni primeren za:

• bolne oz. posameznike, ki so na splošno slabšega zdravja,
• nosečnice in doječe matere,
• bolnike, ki imajo predpisana določena zdravila,
• otroke,
• bolnike z diabetesom ali katero drugo kronično boleznijo,
• posameznike, ki so imeli pred kratkim transfuzijo krvi ...

Tudi bolniki z gastro-ezofagealno refluksno bolezenijo so poročali poslabšanje stanja zaradi posta.

Post prav tako ni primeren za posameznike, ki trpijo ali so trpeli za anoreksijo ali bulimijo – v tem primeru je potreben popoln nadzor, da ne bi postenje znova sprožilo motnje hranjenja.

Potencialno tveganje, povezano s postom, je tudi sindrom ponovnega hranjenja.

Sindrom ponovnega hranjenja označuje potencialno smrten zaplet ponovnega hranjenja pri prej stradajočih. Navadno se ta ne pojavi, ko gre za eno- ali dvodnevni post, lahko pa postane resno pri posameznikih, ki se postijo daljše obdobje.

Zdaj pa tisto glavno vprašanje …

Kdaj je najboljši čas za vodni post?

Post je stvar, o kateri se je najbolje pogovoriti z osebnim zdravnikom – da se prepričate ali je sploh primeren za vas. To je še posebej pomembno, če se nameravati postiti dlje kot dva dni.

Druga pomembna stvar, na katero se ne sme pozabiti. Na kakršnokoli postenje se je treba ustrezno pripraviti in to že nekaj dni pred samim postenjem – prilagoditi je potrebno prehrano in urnik. Postenje je namreč mentalno in fizično zelo utrujajoče.

Terapevtski vodni post vključuje tudi primerno fizično aktivnost, o čemer se je prav tako dobro pogovoriti s strokovnjakom, ki bo za vas oblikoval optimalen načrt.

Viri: www.ncbi.nlm.nih.gov, Medical News Today, www.szum.si, www.sciencedirect.com

Kolikokrat in zakaj pa ste imeli vodni post vi?

Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?