Ko odvisnost postane način življenja

Kozarček vina tu, kozarček tam, nakupovanje za malo tolažbe ... To poznamo vsi, toda včasih se lahko nedolžne navade spremenijo v odvisnost

Rozi (73) ne pije že 28 let:

"Piti sem morala vsaki dve uri."

Gospa Rozi iz Ljubljane se ni hotela izpostavljati in fotografirati, a rada je povedala svojo zgodbo o odvisnosti, na katero ni najbolj ponosna.

Po steklenici nisem nikoli posegla zato, ker bi hotela pozabiti na svoje težave. Imela sem zdravo družino in sijajno službo v energetiki. Pila sem, ker mi je bil všeč okus alkohola in stanje opitosti. Toda da sem se lahko opila, sem sčasoma morala popiti čedalje večje količine alkohola ...

Začelo se je z brizgancem, po sprehodu pa sva z možem včasih popila kozarec piva. Zvečer sva si občasno privoščila steklenico vina in se malo sprostila po napornem tednu. Možu je bilo hitro dovolj, meni pa ne. Kadar sva bila v restavraciji, sem si naročila zeliščni liker in se izgovarjala na občutljiv želodec. Sami izgovori. Po nekaj letih sem začela piti na skrivaj in v mineralno vodo mešala vodko. Nisem bila več sposobna živeti brez pijače. Kmalu sem morala piti vsaki dve uri – tudi ponoči.

Pri 40 je eskaliralo

V hladilniku v našem podjetju sem nekega dne našla steklenico jabolčnega vina. Nisem se mogla zadržati in sem naredila en požirek. Odkrili so me in me takoj poslali na zagovor v kadrovsko. Toda prelomnica se je zgodila šele, ko sem peljala vnuka v otroškem vozičku na sprehod in me je moja sestra videla, kako se opotekam. Sin mi je zagrozil, da bom lahko vnuka pazila spet šele takrat, ko preneham piti.

Mož me je postavil pred izbiro – ali neham ali pa me zapusti. Takrat sem končno dojela, da gre zares. Leta 1985 sem se odločila za ambulantno zdravljenje, ki je trajalo šest tednov. Na neki način sem bila ozdravljena, a alkohola nisem mogla pozabiti. Nekaj dni po terapiji sem ga spet poskusila, ker moža ni bilo doma. Prišel je sin in zavohal metin liker iz mojih ust. Spet so me odpeljali na terapijo in po tistem nisem več pila.

Pomoč tablet proti tesnobi

Z njihovo pomočjo sem spet pridobila samozavest, lahko sem živela in se spet veselila življenja – brez strahu pred ponovnimi poskusi opijanja. Že požirek alkohola lahko privede do kolapsa ali divjanja srca. Pri sebi opažam, da vpliva namen, ali človek noče piti oziroma ne sme.

Leta 1990 sem zaključila šolanje za pomočnico pri odvajanju od alkoholnih odvisnosti. Delo je prostovoljno, a namesto denarja sem deležna neizmerne hvaležnosti.

Anja (42) je sedem let ozdravljena nakupovalne odvisnosti:

"Vrečke sem skrivala v kleti."

Ob dopoldnevih je bilo najhujše. Otroci so bili v vrtcu, jaz pa sama doma. Sicer bi lahko šla delat, a ker sva z možem imela tri majhne otroke, sva se odločila, da bom doma. Sedem let, v katerih sem pogrešala predvsem potrditev. Da bi ubežala gospodinjskim opravilom, sem se začela zatekati v nakupovalna središča.

Štirikrat tedensko po nakupih

Večinoma sem kupovala stvari za družino – da bi jih osrečila. Čisto vseeno mi je bilo, ali ima mož že tri nove srajce. Čedalje večkrat sem spremljala posebne prodajne programe na televiziji. Kadar sem zaslišala napovedi o posebnih ponudbah in 'gratis' izdelkih, sem vedno pogosteje podlegla in opravila nakup. V tistem času sem si nakopala 5.000 evrov dolga.

Čeprav mož dobro zasluži, je bilo to preveč. Imeli smo tudi še posojilo za hišo, a takrat mi je bilo vseeno. Po nakupih sem se počutila dobro, a ta občutek je kmalu izzvenel in oglasila se je slaba vest. Nakupljeno sem začela skrivati v kleti. Ko je mož nekega dne našel stvari, je bil zaprepaden. Počutil se je ogoljufanega.

Sprla sva se in z otroki sem se odselila k staršem. Po sedmih tednih me je poklical, ker je v časopisu bral o zdravljenju te vrste odvisnosti.

Zakonska terapija

Takrat sva začela pogovore pri terapevtu in nato sem se z otroki priselila nazaj domov. Januarja 2006 sem začela tudi zdravljenje nakupovalne odvisnosti in se naučila tehnike vedenja, ki me ustavljajo pred nakupi. Zdi se, kot da se mi v možganih prižge STOP znak – češ tvoja družina tega ne potrebuje in raje varčuj. Zamotim se tako, da raje preberem kakšno knjigo več ali pa grem na svež zrak.

Od leta 2007 delam polovični delovni čas. Tudi to mi zelo dobro dene.

Če pa se počutim slabo, še vedno pomislim na nakupovanje. Vendar odkar sem možu dala kreditno kartico in odkar nadzira naše finance, še nisem podlegla skušnjavi. Plačujem z gotovino, za večje nakupe pa se odločava skupaj.

8 namigov za odvisneže

Med različnimi oblikami pomoči obstaja vsaj ena, ki vam bo ustrezala.
Zdravljenje mora pomagati. Če se nič ne spremeni, zamenjajte strategijo.
Natančno opredelite veščine, ki so se izkazale za koristne na poti do doseganja abstinence.
Le če si boste sami želeli sprememb, vam bodo lahko pomagali tudi najbližji.
Najbližji trpijo z vami in tudi potrebujejo podporo.
Najbližji vas niso dolžni vedno znova in znova usmerjati na pravo pot.
Če si boste priznali, da ste odvisni, boste še uspešnejši pri premagovanju odvisnosti.
Uživajte v prednostih abstinence in jo izkoristite za uvod v naslednje korake.