Ta vrsta raka je izjemno pogosta, ključ za ozdravitev pa je zgodnje odkrivanje.
Vsako leto zdravniki po svetu odkrijejo okoli tri milijone primerov bazalnoceličnega karcinoma oziroma bazalioma. Gre za najpogostejšo obliko kožnega raka in hkrati najpogostejši maligni tumor pri ljudeh nasploh.
Dobra novica je, da je ta rak zelo ozdravljiv – a le, če ga odkrijemo pravočasno. Ključno je, da ga prepoznate zgodaj in ukrepate hitro, saj lahko v nasprotnem primeru pride do lokalnega uničenja tkiva in trajno vidnih posledic.
Kako ga prepoznati, zakaj nastane in zakaj je redni pregled kože nujen, za srbski portal zdravlje.kurir.rs pojasnjuje dermatologinja in onkologinja prim. dr. Mirjana Popadić.
»Po statističnih podatkih vsako leto po svetu odkrijemo okoli tri milijone primerov bazalnoceličnega karcinoma . Čeprav natančnih številk za našo regijo nimamo, opažamo, da se pojavnost stalno povečuje – in to vse pogosteje pri mlajših. Globalno se število primerov povečuje za 3 do 6 odstotkov letno, statistike pa kažejo, da bo ena od petih oseb tekom življenja razvila to obliko raka,« opozarja dr. Popadić.
Kako prepoznati bazalnocelični karcinom?
Bazalnocelični karcinom se lahko kaže zelo različno, zato ga bolniki pogosto spregledajo.
»Najpogosteje se pojavi kot majhna 'bunkica', rdečkaste barve, pogosto z vidnimi razširjenimi kapilarami (teleangiektazije). Lahko nastane tudi ranica, ki ne zaceli in jo prekriva krasta. Površinski bazalnocelični karcinom se kaže kot rdeča, luskasta lisa, navadno na trupu. Pigmentirani bazalnocelični karcinom je temnejši in lahko spominja na melanom,« pojasnjuje strokovnjakinja.
Zato svetuje, da ste posebej pozorni na:
- ranice, ki se ne celijo ali se ponavljajo,
- kraste, ki se znova pojavljajo,
- luskaste lise, ki se sčasoma povečujejo.
Zakaj nastane?
Glavni krivec za nastanek je kumulativna izpostavljenost UV-žarkom, predvsem UVB-spektru.
»Najbolj ogroženi so ljudje s svetlo poltjo, modrimi očmi ali rdečkastimi lasmi. Posebno tvegani so tisti, ki so v otroštvu pogosto utrpeli sončne opekline, imunosupresivni bolniki (npr. po transplantacijah ali z okužbo s HIV), pa tudi tisti, ki delajo z arzenom, so izpostavljeni sevanju, ali imajo dedne genetske bolezni, kot je Gorlin-Goltzov sindrom,« pojasnjuje dermatologinja.
Je nevaren?
Bazalnocelični karcinom zelo redko metastazira – to se zgodi v manj kot 0,1 % primerov. A to še ne pomeni, da je nenevaren.
»Če se ne zdravi, še posebej na občutljivih predelih obraza – okoli oči, nosu ali ušes – lahko lokalno uniči tkivo. Sčasoma lahko prizadene mišice, živce in celo kost, kar lahko povzroči resne funkcionalne in estetske posledice,« opozarja dr. Popadić.
Kako potekata diagnoza in zdravljenje?
Prvi korak je pregled pri dermatologu. Za potrditev diagnoze se odvzame majhen vzorec tkiva, ki ga nato analizirajo pod mikroskopom. Tako se natančno določi, ali gre za bazalnocelični karcinom in za kateri podtip.
Zdravljenje je odvisno od vrste in lokacije tumorja. Najpogostejši pristop je kirurška odstranitev z varnostnim robom, da se prepreči ponovitev.
»Pri spremembah na obrazu ali drugih občutljivih predelih se uporablja Mohsova mikrohirurgija – postopek, pri katerem se tumor odstranjuje plast za plastjo pod mikroskopsko kontrolo. Površinske oblike se lahko zdravijo tudi z lokalnimi kremami, fotodinamsko terapijo ali krioterapijo. V primerih, kjer operacija ni mogoča, se lahko uporabi tudi radioterapija,« pojasnjuje strokovnjakinja.
Zgodnje zdravljenje prinaša izjemno dobre rezultate: skoraj 100-odstotno ozdravitev.
Kako se zaščititi?
Najbolj učinkovita zaščita je preprečevanje – torej zaščita pred soncem.
Dr. Popadić svetuje:
- izogibajte se soncu med 11. in 17. uro,
- vsakodnevno uporabljajte zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 50 ali več,
- nosite klobuk in zaščitna oblačila,
- redno pregledujte svojo kožo in obiščite dermatologa, če opazite spremembe, ki ne izginejo.
»Bazalnocelični karcinom ne boli, raste počasi, vendar nikoli ne izgine sam od sebe. Zato si vsaka luskasta lisa, ranica ali izrastek, ki ne izgine, zasluži pozornost. Če ga odkrijete pravočasno, je zdravljenje preprosto in posledice minimalne. Koža si zapomni – tako sonce kot tudi zanemarjanje,« zaključuje dr. Mirjana Popadić.
Vir: zdravlje.kurir.rs
