Lepi ljudje drugim zmanjšujejo možnosti za srečno življenje. No, vsaj tako ugotavlja znanstvena revija New Scientist Magazine. Ugotovitve temeljijo na matematičnem modelu, ki meri srečo družbe po tem, kako se ljudje združijo po parih.
Nerealistična pričakovanja, da bodo našli partnerja, ki bo kot najbolj vroč filmski zvezdnik, delajo našo družbo vsak dan bolj nesrečno.
Namesto da sanjarijo o Georgeu Clooneyju ali Jennifer Lopez, bi si pač morali poiskati partnerja, ki jim značajsko ustreza in h kateremu jih vleče neka posebna kemija.
Test, ki so ga izumili v šestdesetih letih na kalifornijski univerzi, je namreč pokazal, da je lepota enakomerno razporejena in da bi moral vsak najti vsaj zmerno in zadovoljivo lepega partnerja.
A dva matematika sta hitro dokazala, da je ta test v tem svetu, kjer smo bombardirani z lepimi in še lepšimi zvezdniki, popolnoma nerealen.
Guido Caldarelli z rimske univerze in Andrea Capocci s švicarske univerze v Fribourgu sta sklenila dati lepoto v pravo matematično enačbo. V svoj test sta vtaknila tudi tako imenovani 'Vogue dejavnik', po katerem nekateri ljudje že avtomatično veljajo za bolj lepe kot drugi.
Prav ta dejavnik je podrl rezultate iz šestdesetih let, saj so ljudje začeli spreminjati svoje želje, iskali so lepše ljudi, kot bi jih sicer, če ne bi bili ves obkroženi s slikami lepih ljudi. In lepota je kar na lepem postaja tudi vse bolj univerzalna, kar na lepem imajo vsi ljudje enake ideale.
In ker je na voljo le toliko in toliko – po Vogueovih merilih – lepih ljudi, je vse več ljudi tudi nesrečnih. Torej lepi ljudje našo družbo, sicer povsem nehote, delajo čedalje bolj nesrečno.
Raziskave kažejo, da imajo čedni in privlačni ljudje več poklicnih uspehov in tudi več izkušenj z zmenki kot njihovi manj privlačni kolegi.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
