Lupus se pogosto kaže kot običajna utrujenost ali drugi "nepomembni" telesni znaki. A prav zgodnje prepoznavanje teh subtilnih, a vztrajnih simptomov je ključno za pravočasno diagnozo in obvladovanje bolezni, ki lahko napade praktično vsak organ v telesu.
Sistemski eritematozni lupus (SLE) je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem po pomoti napade lastna, povsem zdrava tkiva in organe. Vnetja, ki jih sproži lupus, lahko prizadenejo sklepe, kožo, ledvice, krvne celice, možgane, srce in pljuča.
Ker se simptomi razlikujejo od posameznika do posameznika, se spreminjajo skozi čas in posnemajo druga bolezenska stanja, lupusu pogosto pravijo "bolezen tisočerih obrazov". Znaki se lahko pojavijo nenadoma ali se razvijajo počasi, njihova intenzivnost pa niha – od blagih do hudih, z obdobji izboljšanja in poslabšanja.
Neznosna utrujenost in rahla vročina
Med prvimi in najpogostejšimi opozorilnimi znaki sta skrajna utrujenost in rahlo povišana telesna temperatura. Približno 90 % bolnikov z lupusom doživlja obliko izčrpanosti, ki je počitek ne olajša in močno vpliva na vsakdanje življenje. Temu občutku pogosto sledi temperatura med 36,9 °C in 38,3 °C – brez jasnega razloga, kot bi bila okužba ali prehlad.
Ker so ti simptomi splošni, se pogosto spregledajo ali pripišejo stresu, izgorelosti ali hitremu življenjskemu tempu. Vendar lahko že tedne ali celo mesece napovedujejo resnejše težave.
Koža sporoča, da nekaj ni v redu
Kožne spremembe so pogosto eden najopaznejših znakov lupusa. Najbolj prepoznaven je t. i. "metuljasti izpuščaj", ki se razširi prek obeh lic in korena nosu. Ta izpuščaj se pogosto poslabša po izpostavljenosti soncu, kar je posledica povečane občutljivosti na UV-svetlobo.
Poleg tega se lahko pojavijo še druge spremembe na koži – rdeče, luskaste lise, rane v ustih ali nosu, ki se ne zacelijo, ter prekomerno izpadanje las. Vse to so jasni znaki, da se v telesu dogaja nekaj resnejšega.
Sklepi, ki bolijo, otrdelost in otekanje
Bolečine v sklepih, jutranja otrdelost in otekanje so prav tako pogosti zgodnji znaki. Vnetje lahko prizadene prste, zapestja, kolena – pogosto simetrično, torej na obeh straneh telesa hkrati. Otrdelost je najhujša zjutraj, čez dan pa se lahko nekoliko ublaži.
Pogost spremljevalec je tudi Raynaudov fenomen – stanje, pri katerem prsti ob izpostavljenosti mrazu ali stresu postanejo beli, modri in otrpli. Ko se prekrvavitev povrne, so prsti pogosto rdeči in boleči.
Kaj pa, ko lupus napade notranje organe?
Čeprav so koža in sklepi med prvimi tarčami, lahko lupus že v zgodnjih fazah prizadene tudi notranje organe. Kratka sapa in ostra bolečina v prsih ob globokem vdihu lahko nakazujeta vnetje pljučne mrene (plevritis). Podobno vnetje srčne mrene (perikarditis) povzroča bolečine v prsih.
Med najnevarnejše zaplete sodi vnetje ledvic – lupusni nefritis. Zgodnji znaki so lahko otekanje nog in stopal, visok krvni tlak, temen urin ali pogosto nočno uriniranje. Možni so tudi nevrološki simptomi, kot so glavoboli brez jasnega vzroka, zmedenost, težave s spominom ali izražanjem.
Kdo je najbolj ogrožen in zakaj je diagnoza tako zahtevna?
Lupus lahko prizadene vsakogar, a najpogosteje zbolevajo ženske v rodni dobi – med 15. in 45. letom. Raziskave kažejo, da gre za kombinacijo genetske dovzetnosti in vplivov okolja – npr. izpostavljenost soncu, določene okužbe ali uporaba določenih zdravil.
Diagnoza je zahtevna, saj se simptomi prekrivajo z drugimi boleznimi, kot so revmatoidni artritis, fibromialgija ali sindrom kronične utrujenosti. Poleg tega ne obstaja en sam test, ki bi zanesljivo potrdil lupus – zdravniki postavijo diagnozo na podlagi klinične slike, fizičnega pregleda ter laboratorijskih izvidov, kot so krvni testi za protitelesa (ANA) in analiza urina.
Kaj lahko storite?
Zaradi nepredvidljivosti bolezni in raznolikih znakov je ob pojavu kombinacije zgoraj opisanih simptomov ključno, da poiščete zdravniški nasvet – idealno pri revmatologu, ki je specializiran za avtoimunske bolezni. Zgodnja diagnoza in zdravljenje lahko bistveno pripomoreta k obvladovanju bolezni in preprečevanju trajne okvare organov.
Vir: zdravlje.kurir.rs
