Nova raziskava potrjujejo škodljive učinke mikroplastike, ki so še posebej izraziti pri moških.
Mikroplastika je danes prisotna že praktično povsod, mnogi pa imajo ob tem pomisleke, kako vpliva na naše zdravje. Strokovnjaki te pomisleke zdaj potrjujejo: ugotovili so namreč, da bi mikroplastika lahko tiho prodira v arterije in pospeševala razvoj srčno-žilnih bolezni, zlasti pri moških.
Nove raziskave, ki so jih vodili biomedicinski znanstveniki z Univerze v Kaliforniji v Riversidu, kažejo, da lahko redna izpostavljenost mikroplastiki – drobnim delcem, ki nastajajo iz embalaže, oblačil in številnih plastičnih izdelkov – pospeši aterosklerozo. Gre za bolezen, pri kateri se arterije postopoma mašijo, kar lahko vodi do srčnega infarkta ali možganske kapi. V tej študiji so se škodljivi učinki pojavili le pri samcih miši, kar ponuja nov vpogled v to, kako bi mikroplastika lahko vplivala na zdravje srca tudi pri ljudeh.
»Naši izsledki se ujemajo s širšim vzorcem, ki ga opažamo v kardiovaskularnih raziskavah, kjer se moški in ženske pogosto odzivajo različno,« je povedal vodja raziskave Changcheng Zhou, profesor biomedicinskih znanosti na Medicinski fakulteti UCR. »Natančnega mehanizma še ne poznamo, vendar bi lahko vlogo igrali spolni kromosomi in hormoni, zlasti zaščitni učinki estrogena.«
Mikroplastika je vseprisotna – tudi v človeškem telesu
Mikroplastiki se je danes skoraj nemogoče povsem izogniti. Najdemo jo v hrani, pitni vodi in zraku, zaznali pa so jo tudi v človeškem telesu. Nedavne raziskave na ljudeh so odkrile mikroplastiko v aterosklerotičnih oblogah in pokazale povezavo med višjimi koncentracijami teh delcev ter večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Do zdaj pa ni bilo jasno, ali mikroplastika arterije dejansko poškoduje ali je zgolj prisotna ob bolezni.
»Mikroplastiki se je skoraj nemogoče popolnoma izogniti,« pravi Zhou. »Kljub temu je smiselno zmanjšati izpostavljenost: uporabljajte manj plastike za shranjevanje hrane in pijače, omejite izdelke za enkratno uporabo in se izogibajte visoko predelani hrani. Trenutno ni učinkovitih načinov za odstranjevanje mikroplastike iz telesa, zato ostajata zmanjševanje izpostavljenosti in skrb za splošno zdravje srca – z uravnoteženo prehrano, gibanjem in obvladovanjem dejavnikov tveganja – ključnega pomena.«
Kako je potekala raziskava?
V študiji, objavljeni v reviji Environment International, so Zhou in sodelavci uporabili uveljavljen živalski model za raziskovanje srčno-žilnih bolezni.
Preučevali so miši z genetsko okvaro receptorja LDLR, zaradi katere so nagnjene k razvoju ateroskleroze. Tako samci kot samice so prejemali prehrano z malo maščob in holesterola, primerljivo s prehrano vitke in zdrave osebe.
V obdobju devetih tednov so miši vsak dan prejemale mikroplastiko v odmerku 10 miligramov na kilogram telesne mase. Ta količina je bila izbrana zato, ker ustreza ravnem, ki so okoljsko relevantne in primerljive s tem, čemur bi lahko bili izpostavljeni ljudje prek onesnažene hrane in vode.
Izrazito nalaganje oblog le pri samcih
Rezultati so pokazali presenetljive razlike med spoloma. Pri samcih je izpostavljenost mikroplastiki močno pospešila aterosklerozo. Količina oblog se je povečala za 63 odstotkov v korenu aorte, delu aorte, ki je neposredno povezan s srcem, in kar za 624 odstotkov v brahiocefalni arteriji, ki se odcepi od aorte v zgornjem delu prsnega koša. Pri samicah, izpostavljenih enakim pogojem, do pomembnega povečanja oblog ni prišlo.
Pomembno je, da mikroplastika pri miših ni povzročila povečanja telesne mase ali zvišanja ravni holesterola. Živali so ostale vitke, raven maščob v krvi pa nespremenjene. To kaže, da poškodbe arterij niso bile posledica klasičnih dejavnikov tveganja, kot sta debelost ali povišan holesterol.
Raziskovalci so ugotovili tudi, da mikroplastika moti delovanje celic, ki obdajajo notranjo steno arterij. Z uporabo enoceličnega sekvenciranja RNA, metode, ki razkriva aktivnost genov v posameznih celicah, so zaznali spremembe v vedenju in razmerju več vrst celic, vključenih v aterosklerozo. Najbolj prizadete so bile endotelijske celice, ki tvorijo notranjo plast krvnih žil in pomagajo uravnavati vnetje ter pretok krvi.
»Ugotovili smo, da so endotelijske celice najbolj občutljive na izpostavljenost mikroplastiki,« pojasnjuje Zhou. »Ker so te celice prve, ki pridejo v stik z mikroplastiko v krvnem obtoku, lahko njihova okvara sproži vnetje in nastanek oblog.«
V laboratorijskih poskusih so fluorescentno označeno mikroplastiko opazili, kako prodira v aterosklerotične obloge in se kopiči v endotelijski plasti. To se ujema z nedavnimi raziskavami na ljudeh, ki so prav tako zaznale mikroplastiko znotraj žilnih lezij.
Poleg tega so raziskovalci odkrili, da mikroplastika aktivira škodljivo gensko dejavnost v endotelijskih celicah tako pri miših kot pri ljudeh. Izpostavljenost je sprožila gene, ki spodbujajo nastanek oblog, kar kaže na skupen biološki odziv na mikroplastiko pri obeh vrstah.
»Naša študija ponuja ene najmočnejših dokazov do zdaj, da mikroplastika ne le poslabša srčno-žilne bolezni, temveč lahko k njim tudi neposredno prispeva k njihovem nastanku,« pravi Zhou. »Presenetljiv učinek, vezan na spol – škodljiv pri samcih, ne pa pri samicah – bi lahko raziskovalcem pomagal odkriti zaščitne dejavnike ali mehanizme, ki se razlikujejo med moškimi in ženskami.«
Zhou in sodelavci poudarjajo, da so potrebne nadaljnje raziskave, da bi razumeli, zakaj so samci videti bolj dovzetni za poškodbe arterij, povezane z mikroplastiko. V prihodnje želijo preveriti, ali se podobni učinki pojavljajo tudi pri ljudeh.
»Raziskati želimo, kako različne vrste in velikosti mikroplastike vplivajo na žilne celice,« pravi Zhou. »Prav tako bomo preučevali molekularne mehanizme okvare endotelija in razlike v vplivu mikroplastike na moške in ženske arterije. Ker onesnaženje z mikroplastiko po svetu narašča, postaja razumevanje njenega vpliva na zdravje ljudi, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, vse bolj nujno.«
Vir: scitechdaily.com
