Ugledni nevroznanstvenik trdi: "Že leta se izogibam tem stvarem, ki uničujejo možgane in spomin"

16. 3. 2024
Deli
Namesto da po obroku še naprej sedite v jedilnici, se raje sprehodite. (foto: Profimedia)
Profimedia

Možgani so del centralnega živčnega sistema in hkrati najkompleksnejši del telesa. Ima možnost pošiljanja in prejemanja velike količine informacij (ocenjeno na približno 2,5 milijona gigabajtov).

Ker je tako zapleten, daje zdravnikom in znanstvenikom veliko več prostora za raziskovanje in razumevanje njegovega delovanja. Eden takšnih je nevroznanstvenik in profesor Charan Ranganath, ki zadnjih 25 let raziskuje znanost o spominu.

"Pri interakciji z ljudmi se pogosto pojavlja njihovo vprašanje in skrb, ali bodo v obdobju staranja postali pozabljivi," pravi profesor in dodaja, da mnogi sčasoma pozabijo na pomembne stvari, vendar ponuja tudi rešitev.

Preberite še:

Izogibanje štirim navadam

Po mnenju tega nevroznanstvenika lahko pozabljivost preprečimo tako, da se izogibamo štirim običajnim navadam, ki s staranjem uničujejo naš spomin:

1. Preveč »multitaskinga« ali večopravilnosti

V vsakdanjem življenju se zanašamo na področje možganov, znano kot prefrontalni korteks, da smo pozorni na svet okoli nas.

Na žalost se predfrontalna funkcija in naša sposobnost osredotočanja sčasoma pogosto zmanjšata, večopravilnost pa stvari še poslabša. Poškoduje spomin in obremenjuje delovanje prefrontalnega korteksa ter črpa vire, ki bi nam sicer pomagali oblikovati močne spomine.

Kako izboljšati spomin: utišajte telefon ali ga preklopite v letalski način. V tem času vključite odmore za meditacijo, sprehod na svežem zraku ali karkoli, kar vas bo napolnilo. In ne pozabite, izberite samo eno aktivnost.

2. Zanemarjanje spanca

Količina in kakovost spanca se s starostjo pogosto zmanjšujeta. Zdravila, alkohol in stres lahko težavo še poslabšajo. Toda tudi ko spite, vaši možgani trdo delajo.

Z drugimi besedami, odplakne presnovne odpadke, ki se naberejo čez dan. Prav tako se v tem procesu aktivirajo spomini in vzpostavijo povezave med različnimi dogodki, ki smo jih doživeli.

Kako izboljšati svoj spomin: pomanjkanje spanja je uničujoče za prefrontalni korteks in vodi do nepopolnih in nepovezanih spominov. Poskusite se izogibati času pred zaslonom, 'težkim' obrokom, kofeinu in alkoholu tik pred spanjem. Če ponoči ne spite dobro, vam lahko pomaga tudi dremež podnevi.

3. Monotone dejavnosti

Dogodke si zapomnimo s povezovanjem informacij o tem, kaj se je zgodilo, kdaj se je zgodilo in kje se je zgodilo. To se imenuje epizodni spomin. Znak, ki je edinstveno povezan z določenim krajem in časom.

Na primer, pesem, ki je niste slišali od srednje šole, ali vonj po obroku, ki ga je skuhala vaša babica, lahko sproži živahen epizodni spomin.

Kako izboljšati spomin: Namesto da po obroku še naprej sedite v jedilnici, se raje sprehodite. Preživljanje časa z različnimi ljudmi, obiskovanje različnih krajev in preizkušanje novih izkušenj bodo zagotovili priložnosti za ustvarjanje trajnih spominov.

4. Preveč ste prepričani v svojo sposobnost, da si zapomnite stvari

"Imel sem trenutke, ko sem nekoga srečal in bil prepričan, da sem si zapomnil ime, a trenutek kasneje sem bil presenečen nad svojo nezmožnostjo, da se ga spomnim," priznava profesor in pravi, da če poskušate narediti nekaj, kar vključuje spomin, na primer, ko se predstavljate skupini ljudi ali se poskušate naučiti tujega jezika, začnite tako, da sprejmete, da boste verjetno precenili, koliko si boste zapomnili. Drugi korak je, da si daš priložnost delati napake.

Kako izboljšati svoj spomin: Namesto pomnjenja na pamet je najučinkovitejše učenje v okoliščinah, ko se trudimo priklicati spomin in nato dobiti odgovor, ki ga iščemo.

Še nekaj zanimivih dejstev o možganih

Ali veste, koliko v povprečju tehtajo naši možgani? Tukaj je nekaj zanimivih dejstev o tem organu:

  • Možgani v povprečju tehtajo približno 1,36 kg.
  • Približno 75 odstotkov možganov sestavlja voda. To pomeni, da lahko dehidracija, tudi v majhnih količinah, negativno vpliva na delovanje možganov.
  • Človeški možgani bodo v prvem letu življenja zrasli za trikrat. Še naprej raste, dokler ne dopolnite 18 let.
  • Glavoboli so posledica kemične reakcije v možganih v kombinaciji z mišicami in živci vratu in glave.
  • Naši možgani vsebujejo približno sto milijard nevronov.
  • Ta organ začne izgubljati nekatere spominske sposobnosti in nekatere kognitivne sposobnosti do poznih 20. let.
  • Človeški možgani s staranjem postajajo manjši. Proces se običajno začne nekje po srednjih letih.

Preberite še: Kako izboljšati svoj spomin? 5 trikov, ki vam bodo v pomoč

 



Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del