Verjamete vanje? To je 10 najpogostejših mitov in zmot o možganski kapi

Poznamo tri glavne vrste možganske kapi:

• Ishemična kap, ki predstavlja kar 87 % vseh primerov, nastane zaradi zamašitve arterije, ki dovaja kri v možgane.
• Hemoragična kap je posledica počene možganske arterije in poškodbe okoliškega tkiva.
• Prehodni ishemični napad (TIA), pogosto imenovan tudi »mini kap« – kratka prekinitev dotoka krvi v možgane, ki praviloma traja manj kot pet minut.

Ne glede na obliko, je možganska kap resno stanje. Gre za enega vodilnih vzrokov smrti in invalidnosti, kljub temu pa jo spremlja veliko napačnih prepričanj. Najbolj razširjene je za Medical News Today pojasnil dr. Rafael Alexander Ortiz, vodja nevroendovaskularne kirurgije in intervencijske nevro­radiologije v bolnišnici Lenox Hill.

1. »Možganska kap je bolezen srca«

Čeprav si možganska kap deli nekatere dejavnike tveganja s srčno-žilnimi boleznimi, gre v resnici za bolezen možganov.

»Nekateri mislijo, da je možganska kap težava s srcem. To ne drži. Kap nastane zaradi zamašitve ali popokanja krvnih žil v možganih,« poudarja dr. Ortiz.

Zmeda pogosto izhaja iz dejstva, da se srčni in možganski infarkt razvijata zaradi podobnega mehanizma – motenega pretoka krvi – a prizadeta organa sta različna.

2. »Možganske kapi ni mogoče preprečiti«

Večina dejavnikov tveganja je takšnih, da jih lahko dobro obvladujemo.

»Najpogostejši so visok krvni tlak, kajenje, zvišan holesterol, prekomerna telesna teža, sladkorna bolezen, poškodbe glave ali vratu ter motnje srčnega ritma,« navaja dr. Ortiz.

Življenjske navade imajo veliko vlogo. Več gibanja, bolj uravnotežena prehrana, manj stresa in manj alkohola lahko tveganje opazno zmanjšajo.

3. »Možganska kap se ne pojavlja v družinah«

Možganska kap ni izključno »dedna« bolezen, a družinska anamneza vsekakor šteje.

Nekatere dedne bolezni, na primer srpaste anemije, lahko povečajo tveganje. Poleg tega družinski člani pogosto delijo podobne prehranjevalne navade, okolje in življenjski slog. Vse to, skupaj z genetiko, dodatno vpliva na pojavnost.

4. »Simptome možganske kapi je težko prepoznati«

Najpomembnejše simptome si lahko preprosto zapomnite s kratico GROM:

• G(ovor): nejasen govor ali težave pri izgovorjavi
• R(oke): šibkost ali odrevenelost ene roke
• O(braz): povešena ena stran obraza
• M(inuta): takoj pokličite številko 112, šteje vsaka minuta

Dodatni opozorilni znaki so nenadna ohromelost ene strani telesa, zmedenost, izguba vida, težave pri hoji in nenadna močna glavobolja brez jasnega vzroka. 

5. »Možganske kapi ni mogoče zdraviti«

»To je napačno prepričanje. Simptome lahko močno omilimo ali celo popolnoma odpravimo, če zdravljenje začnemo dovolj hitro,« pojasnjuje dr. Ortiz.

Na voljo so učinkoviti postopki:

• zdravila za raztapljanje krvnega strdka,
• mehanska trombektomija, pri kateri zdravniki strdek odstranijo z minimalno invazivnim posegom,
• kirurško zdravljenje.

Bolniki, ki v bolnišnico pridejo v treh urah po pojavu prvih znakov, imajo veliko boljše možnosti za dober izid.

6. »Možganska kap prizadene samo starejše«

Tveganje res narašča s starostjo, a kap se lahko zgodi tudi mlajšim. V enem obsežnem raziskovalnem poročilu je bilo kar 34 % hospitalizacij zaradi možganske kapi med osebami, mlajšimi od 65 let.

Okoli 15 % ishemičnih kapi se pojavi pri mladih odraslih in celo pri najstnikih. Najpogostejši dejavniki tveganja so pri njih enaki kot pri starejših: povišan tlak, sladkorna bolezen, kajenje, prekomerna teža in motnje presnove maščob.

7. »Vsaka možganska kap ima očitne simptome«

Veliko možganskih kapi poteka tiho. Tako imenovane »tihe« kapi pogosto odkrijemo naključno na MRI posnetkih kot majhna območja brazgotin v možganih.

Kljub odsotnosti simptomov niso nedolžne. Zvišajo tveganje za novo kap, poslabšanje kognitivnih sposobnosti in razvoj demence.

8. »Mini kap ni nevarna«

TIA ali prehodni ishemični napad se pogosto napačno dojema kot »neškodljiva različica« kapi. V resnici gre za resno opozorilo.

»TIA je napoved večje možganske kapi. Vsak simptom, tudi če traja le nekaj minut, zahteva takojšen pregled,« opozarja dr. Ortiz.

9. »Možganska kap vedno povzroči paralizo«

Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti, vendar ne vodi vedno v paralizo. Dolgoročne posledice so odvisne od mesta okvare v možganih in od njene obsežnosti.

10. »Okrevanje po možganski kapi je hitro«

Obdobje okrevanja je pogosto dolgo in zahteva veliko vztrajnosti. Statistike kažejo:

• približno 10 % ljudi si opomore skoraj v celoti,
• 25 % ima blažje okvare,
• 40 % se sooča z zmernimi do hudimi posledicami,
• 10 % potrebuje dolgotrajno oskrbo.

Najbolj intenzivno obdobje rehabilitacije so prva dva do tri mesece, ko imajo možgani največjo sposobnost okrevanja. Napredek je mogoč tudi pozneje, le da poteka počasneje.

Vir: bljesak.info