Nekateri mravljinčenje preprosto prezrejo, druge pa ta pojav močno prestraši. Kdaj res ni razloga za preplah in kdaj je čas za nujen pregled pri zdravniku?
Na ta vprašanja odgovarja priznani ruski nevrolog, profesor dr. Evgeny Shirokov, specialist za bolezni živčevja in ožilja. Pojasnil je najpogostejše razloge, zakaj pride do otrplosti in kako jih prepoznati, njegove besede pa povzemajo na portalu zdravlje.kurir.rs.
1. Težave s hrbtenico
Največkrat se mravljinčenje ali otrplost pojavi zaradi radikulitisa ali radikulopatije – to so vnetja ali utesnitve živcev v hrbtenici, običajno zaradi obrabljenih ali zdrsnih medvretenčnih ploščic.
Če gre za vratni del hrbtenice, je otrplost pogosto obojestranska, a velikokrat prizadene le določen del roke – na primer le dva prsta. Pogosto jo spremlja tudi pekoč občutek, predvsem ponoči. Če je težava v ledvenem delu, se bolečina in otrplost širita po nogi – ob strani ali zadaj.
Gre za nevšečnosti, ki niso življenjsko nevarne, a jih ne gre ignorirati. Če se otrplost pojavlja pogosto in jo spremlja bolečina, obiščite nevrologa. Napotil vas bo na rentgen, magnetno resonanco ali CT. Zdravljenje običajno vključuje fizioterapijo, vaje, masaže ali akupunkturo.
2. Sladkorna bolezen
Visok krvni sladkor lahko sčasoma poškoduje živce, kar vodi v polinevropatijo, še posebej v tako imenovano diabetično nevropatijo. Otrplost se pojavi simetrično – na obeh rokah in obeh stopalih, kot bi nosili rokavice in nogavice.
Gre za jasen znak, da je treba preveriti raven sladkorja v krvi. Če se sladkorna bolezen potrdi, boste prejeli navodila za zdravljenje in spremembo življenjskega sloga.
3. Možganska kap
Do možganske kapi pride, ko je prekinjen dotok krvi v možgane – zaradi zamašitve žil ali krvavitve. Takrat lahko utrpi škodo tudi tisti del možganov, ki nadzoruje občutek v telesu. Otrplost se vedno pojavi enostransko – na primer leva roka, leva noga in leva stran obraza. Spremljajo jo še drugi znaki: oslabelost mišic, težave z govorom, vidom ali hojo.
V tem primeru je nujno takojšnje ukrepanje. Pokličite nujno medicinsko pomoč. Oseba z možgansko kapjo mora v bolnišnico najpozneje v 4 do 4,5 ure po začetku simptomov, sicer lahko pride do trajnih poškodb možganov.
4. Redkejši vzroki: možganski tumorji, anevrizme, krvavitve
Otrplost lahko povzročijo tudi resnejša stanja, kot so tumorji v možganih, anevrizme (razširitve krvnih žil) ali krvavitve pod možganskimi ovojnicami – zlasti pri starejših, tudi po lažjih udarcih ali padcih. Otrplost je običajno enostranska – lahko gre za polovico telesa, del obraza ali eno roko. Ne pride nenadoma, ampak se pojavlja občasno in sčasoma postaja izrazitejša.
Tudi v tem primeru je pomemben posvet pri nevrologu. Potrebni so slikanje možganov (CT ali magnetna resonanca) in ultrazvok žil na vratu in glavi. Na podlagi rezultatov bo zdravnik odločil o nadaljnjih korakih.
Občasno mravljinčenje ni nujno razlog za paniko – a če se ponavlja, je močno, enostransko ali ga spremljajo drugi simptomi, ne odlašajte z obiskom zdravnika. Vaše živčevje vam daje signale – poslušajte jih.
Vir: zdravlje.kurir.rs
