Posebno nosečnice, pa tudi starši majhnih otrok bi morali odpraviti spodnjo težavo, ali jo vsaj obvladati in omejiti.
Vsak starš bi svojemu otroku rad zagotovil kar najboljše pogoje za rast in razvoj. Zasipavamo jih z ljubeznijo, pozornostjo, jih učimo, vpeljujemo v družbo. Mnogi pa kljub temu spregledajo enega glavnih krivcev za motnje v razvoju, motnje pozornosti in nagnjenost k odvisnostim pri otrocih: stres.
Otroci so spužve
In to dobesedno – materin stres otrok vsrkava že v maternici. Povišane ravni kortizola povezujejo z drugačnim razvojem možganov pri zarodku. Kot, da bi se nerojeni otrok pripravljal na vse hudo, kar ga zunaj čaka in o čemer informacije dobiva preko materinih hormonov, ki prehajajo k njemu preko placente. Še kako smiselno je torej, da nosečnost poteka v čim mirnejšem okolju.
Pa ne samo nosečnost – tudi zgodnje otroštvo; saj visoka raven stresa, ki je žal dandanes pri večini kroničen, pušča posledice še pozno v odrasli dobi. Raziskave so pri otrocih, katerih starši so bili pod večjim stresom, pokazale motnje pri tvorbi inzulina ter razvoju možganov, otroci so imeli težave z učenjem, spanjem, čustvovanjem, slabši imunski odziv.
Podobne učinke je pokazal preizkus s podganami, kjer so eni skupini podganjih mam pustili več časa za nego mladičev, drugim pa so stike močno omejili. Pri mladičih, ki so imeli manj stika z negujočimi mamami so zaznali možganske spremembe ter bistveno bolj nevrotično obnašanje, kar je te mladiče zaznamovalo za vse življenje.
Morda ste že sami opazili, da ko vi sproščeno kramljate v prijetni družbi, otrok skoraj zagotovo ne bo imel “izpadov.” Ker mu ton vašega glasu, govorica vašega telesa in vzpodbudno okolje potrjujejo, da je vse v redu ter da se lahko v miru posveti igri. Ne samo našo ljubezen, naš čas in naše napotke za življenje. Otroci danes bolj kot kdajkoli potrebujejo tudi naš duševni mir.
Prisluhnite pogovoru z Borutom Pahorjem in Alenom Kobilico!