Igra je bistvena za razvoj otrok na vseh področjih, saj se otrok ob njej razmiga, druži, uči in čustvuje. Prav tako pa je odlična priložnost, da starši ustvarjajo in zganjajo norčije skupaj z otroki.
Prav vsi pediatri čedalje bolj poudarjajo, da otroci nujno potrebujejo čas za povsem prosto igro, ki je tako blagodejna za njihov vsesplošni razvoj in dobro počutje.
Pretirano gledanje televizije, igranje videoigric, pomanjkanje fizične aktivnosti in grafomotoričnih dejavnosti poškodujejo in zmanjšujejo možnosti za razvoj bioloških potencialov, ki jih otrok nosi v sebi. Zgodnje otroštvo je osnova za nadaljnji intelektualni razvoj otroka in avtor v knjigi predlaga številne vsakodnevne dejavnosti, ki stimulirajo otrokov mentalni razvoj pred vstopom v osnovno šolo.
Kreativnost
Otroci prav med igro, v katero se podajo z vso svojo domišljijo in ustvarjalnostjo, razvijajo svojo kreativnost. Prav zato je otrokom treba dati možnost, da se igrajo po svojih željah, saj le tako vključijo vse zmožnosti svojih mladih možganov.
Že zelo majhni otroci skozi igro začnejo komunicirati z okolico – od družinskih članov do vrstnikov. Na otroških igriščih in v parkih otroci prvič pridejo v stik z drugimi otroki, ki jih ne poznajo.
Igra omogoča otrokom, da raziskujejo svet in ga poskušajo obvladati na svoj način, premagovati morajo strahove ter se vživljati v številne nove vloge.
Medtem ko se spopadajo s svetom, skozi igro razvijajo nove sposobnosti, ki jim dajo več samozavesti in prilagodljivosti, vse to pa jih počasi, počasi pripravlja tudi na izzive, s katerimi se bodo morali spoprijemati v prihodnosti. Prosta, neusmerjena igra otroke nauči, da se znajo obnašati v skupinah, spoznajo, da morajo stvari deliti in posojati, naučijo se reševati konflikte in zagovarjati svoja stališča. Če dovolimo, da otroci sami vodijo igro, se naučijo sprejemati odločitve ter upoštevati mnenje drugih.
Igre na prostem
Otroci imajo zelo radi igre na prostem, to, da sodeluje veliko otrok in da igra ni statična. Zagotovo se še spomnite zanimivih iger, ki ste se jih igrali s prijatelji na domačem in šolskem dvorišču: slepe miši, zemljo krasti, med dvema ognjema, ravbarji in žandarji, okameneli, skrivalnice, ristanc ... To so vse igre, ob katerih se otroci razmigajo, lahko norijo in kričijo, a morajo upoštevati določena pravila in sprejeti zmagovalca.
Prav sprejemanje porazov in zmag je ena od zelo pomembnih prvin, ki se jih človek med igro nauči in mu koristijo tudi pozneje v življenju.
Tudi igrače so pomembne
Veliko se govori o didaktičnih igračah, a to so pravzaprav vse, ki so kakovostne in primerne otrokovi starosti. S takimi igračami se otrok nekaj nauči. Otroku predstavljajo izziv, morajo pa biti primerne njegovim sposobnostim.
Igra z didaktičnimi igračami močno vpliva na pridobitev pozitivnega odnosa do učenja in delovnih navad. Zato je prav, da otroku čim hitreje ponudimo žogice, lesene obročke, slikanice in mehke igrače. Večji otroci bodo hitro navdušeni nad kockami, sestavljanjem, gradnjo in podiranjem.
Nikakor pa ne smemo siliti otroka v uporabo didaktičnih igrač, saj bo razvil veselje do učenja le takrat, ko bo v igri užival.
Otroci se znajo super igrati tudi z navadnimi vrečkami, lonci, nogavicami, navijalkami za lase ... Otroku zagotovite svojo prisotnost, mu pokažite, kako naj se igra, in ga pohvalite za dosežke. Ker se otrok dokaj hitro naveliča ene igre, je treba pred njega nenehno postavljati nove in nove izzive.
7 super idej za deževne in snežne dni:
- Kampirajte v sobi. Spalne vreče, druženje in zabava za velike in majhne.
- Naredite svojo pico, preizkusite drugačen recept kot ponavadi.
- Obiščite najbližji muzej, v katerem še niste bili.
- Poslušajte klasično glasbo.
- Sestavite mesto iz kock.
- Packajte z rokami, barvajte s prsti.
- Iz kolaž papirja in kartona naredite svoj album za fotografije.
Priporočamo
Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka od četrtega do devetega leta, Ranko Rajović
Knjiga temelji na najnovejših izsledkih o delovanju možganov, predvsem na spoznanju, da je za razvoj intelektualnih sposobnosti poleg drugih dejavnikov odločilno število nevronskih povezav, ki se intenzivno ustvarijo v otrokovem zgodnjem otroštvu. Manko na področju raziskav otrokovega zgodnjega razvoja vpliva na način izobraževanja, spremembe v izobraževanju in vzgoji pa so nujne.
Ranko Rajović, specialist interne medicine, magister nevrofiziologije in od leta 2003 član odbora za nadarjene otroke pri mednarodni organizaciji Mensa, je avtor programa NTC, sistema učenja, ki v pedagogiko uvaja dognanja nevrofiziologije in se izvaja v 16 evropskih državah.