Obojestranska pljučnica lahko hitro poslabša izmenjavo plinov v pljučih in povzroči resne motnje dihanja, zlasti pri kroničnih bolnikih in kadilcih.
Obojestranska pljučnica je bolezen, ki sprva lahko deluje kot »hujši prehlad«, v nekaterih primerih pa pomeni resno, celo življenjsko ogrožajočo diagnozo. Ko sta prizadeti obe pljučni krili, telo nima več možnosti, da bi izgubljeno dihalno funkcijo nadomestilo z zdravim delom pljuč. Tveganje za zaplete se zato bistveno poveča, predvsem pri kroničnih bolnikih in kadilcih.
O dejavnikih tveganja, načinih zdravljenja in o tem, kaj lahko sami storite za zaščito pred to boleznijo, so se na portalu zdravlje.kurir.rs pogovarjali z dr. Nikolom Piljićem, ustanoviteljem in predsednikom Nacionalne pobude nekadilcev Srbije.
Kaj je obojestranska pljučnica?
»Obojestranska pljučnica je vnetje spodnjih dihal, pri katerem sta hkrati prizadeti obe pljučni krili. Pljuča so organ, odgovoren za izmenjavo plinov – dovod kisika v kri in odstranjevanje ogljikovega dioksida iz telesa. Če je prizadeto le eno pljučno krilo, lahko zdravo delno prevzame njegovo funkcijo in omili posledice bolezni. Pri obojestranski pljučnici pa je ta kompenzacija močno omejena, kar poveča tveganje za dihalne motnje, padec ravni kisika v krvi in druge zaplete,« pojasnjuje dr. Piljić.
Najpogostejši povzročitelji so bakterije in virusi, torej različni infekcijski agensi. Pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom so lahko vzrok tudi glivične okužbe.
Kdo je najbolj ogrožen?
Težje oblike bolezni se pogosteje pojavljajo pri starejših, kroničnih bolnikih in kadilcih. Posebej ogroženi so bolniki s kroničnimi pljučnimi boleznimi, kot je KOPB, ter osebe s srčnim ali ledvičnim popuščanjem, sladkorno boleznijo, malignimi obolenji in oslabljenim imunskim odzivom.
»Ta stanja dodatno zmanjšajo sposobnost telesa, da se učinkovito spopade z okužbo,« opozarja sogovornik.
Simptomi in možni zapleti
Klinična slika je podobna enostranski pljučnici, vendar so simptomi pogosto izrazitejši.
Med najpogostejšimi so:
- povišana telesna temperatura,
- suh ali produktiven kašelj z izkašljevanjem,
- bolečina v prsnem košu pri dihanju ali kašlju,
- izrazita utrujenost,
- postopno oteženo dihanje.
Zmanjšana preskrba s kisikom lahko povzroči pospešeno dihanje, hitrejši srčni utrip in občutek pomanjkanja zraka. Pri starejših so znaki lahko netipični. Namesto izrazitih dihalnih težav se lahko najprej pojavita zmedenost in zaspanost, kar pogosto zakrije pravo naravo bolezni.
Eden najresnejših zapletov je akutna dihalna odpoved, v najtežjih primerih pa se lahko razvije sindrom akutne dihalne stiske (ARDS).
»V takšnih primerih je potrebna terapija s kisikom. Pri bolnikih z izrazito moteno izmenjavo plinov je lahko potrebna neinvazivna ali invazivna mehanska ventilacija. Pomembno je poudariti, da mehanska ventilacija ne zdravi osnovnega vzroka bolezni, temveč le podpira dihanje, dokler okužba ni pod nadzorom,« poudarja zdravnik.
Diagnoza in zdravljenje
Diagnoza temelji na kombinaciji kliničnega pregleda, laboratorijskih preiskav in slikovnih metod. Osnovna preiskava je rentgensko slikanje pljuč, v določenih primerih pa tudi CT prsnega koša. Mikrobiološke preiskave pomagajo opredeliti povzročitelja in omogočajo ciljno zdravljenje.
Terapija je odvisna od povzročitelja in teže bolezni. Pri bakterijskih okužbah so potrebni antibiotiki, pri določenih virusnih in glivičnih okužbah pa se uporabljajo protivirusna oziroma protiglivična zdravila.
Poleg usmerjenega zdravljenja je pomembna tudi podporna terapija: zadostna hidracija, zniževanje telesne temperature in lajšanje drugih simptomov.
Kako se lahko zaščitite?
Preventiva temelji predvsem na:
- opustitvi kajenja in izogibanju tobačnemu dimu,
- rednem nadzoru in urejanju kroničnih bolezni,
- cepljenju proti pnevmokoku in sezonski gripi pri ogroženih skupinah.
»Obojestranska pljučnica je resno in potencialno življenjsko ogrožajoče stanje. Pravočasno prepoznavanje simptomov, hiter obisk zdravnika in zgodnji začetek zdravljenja so ključni za ugoden potek bolezni,« zaključuje dr. Nikola Piljić.
Vir: zdravlje.kurir.rs
