Osebna zgodba: »Rak na dojkah je uničil mojo ženstvenost, vse dokler …«

»Rak na dojkah je v 39. letu starosti uničil moje telo, ženstvenost in željo po spolnosti.« Po vseh zbodljajih z iglami, kemoterapijah in sedmih operacijah (med drugim tudi rekonstrukcija dojke) pravi, da se je počutila kot Frankenstein. Zdravniški eksperiment, ki je ustvaril nekaj nečloveškega. »Nisem imela leve bradavice, prsi pa so ovijale rdeče brazgotine. Nisem čutila dela prsnega koša in želodca, sem pa zato občutila bes in žalost hkrati.« Travmo opiše z besedami zmedenost, šibkost, možganska megla in izguba trepalnic.

Končni rezultat vsega skupaj je bil, da je zasovražila svoje telo in se kar 15 let izogibala spolnim odnosom s svojim možem. »Predvidevala sem, da me partner vidi kot grd, polomljen skupek neštetih medicinskih posegov in ne kot človeško bitje.« Po pomoč se je zatekla v podporne skupine, vendar tam ni našla zavetja in olajšanja. S strahom je pričakovala trenutek, ko bo zaslišala besede, da se je diagnoza ponovila. Po nekaj srečanjih je končno spoznala, da ni edina, ki se spopada s takšnim bremenom. Druge članice podporne skušine so pripovedovale podobne zgodbe, nekatere celo s svetlim koncem.

Tudi zdravniki potrjujejo, da rak na dojkah nemalokrat slabo vpliva na samopodobo, ženstvenost, privlačnost in intimnost, saj se ženske počutijo poškodovane in drugačne. Zato si je privoščila sproščujoče počitnice v posebnih toplicah, kjer gostje lahko izberejo, ali se bodo kopali v kopalkah ali brez. Upala je, da bo tu končno našla svoj mir. Tudi njene misli so kmalu pobegnile daleč od rutine,  zdravniških pregledov, kuhanja, sprehajanja štirinožnega prijatelja …

»Odpravila sem se do glavnega bazena na prostem z mogočno kupolo, vročimi in mrzlimi kopelmi.« Opazila je, da le dve ženski nosita spodnji del kopalk, vsi ostali pa se naokrog sprehajajo goli. »Sama še nisem bila popolnoma pripravljena razgaliti svojega telesa, zato sem hitro slekla spodnje perilo in telo ovila v brisačo.« Čez nekaj časa je opazila žensko v sedemdesetih letih, ki se je počasi z rahlim nasmehom sprehodila do svojega ležalnika. »Nisva se pogovarjali, vendar sem med nama začutila povezavo. Tudi ona se je borila s svojimi boleznimi in strahovi, prav tako kot jaz. Če se torej po vsem tem lahko samozavestno sprehaja naokrog, zakaj se ne bi tudi jaz? Zaželela sem si, da bi se nekega dne tudi sama počutila tako dobro v svoji koži.«

Končno je zbrala pogum in se gola odpravila proti vroči kopeli. Skušala je odmisliti težave in sproščeno plavati. Ko se je ozrla naokrog, je opazila, da ji nihče ni namenil začudenega pogleda. Takrat se je dokončno zavedala, da se ne rabi sramovati svojih brazgotin in posledic, ki jih je pustila bolezen. Edina, ki se je ves ta čas obsojala, je bila ona sama.

Povzeto po health.com

Bi prepoznali znake raka na dojkah? Vsi niso tako očitni, kot si mislite. 

Preberite tudi: 

• Najboljši triki, kako se upreti virusom (in kaj pomaga, če že zbolimo) 
• To so živila, ki bi jih morali uživati za boljšo odpornost v teh mrzlih dneh 
• Kaj se zgodi, ko si diagnozo postavite s pomočjo spleta? 

Novo na Metroplay: "Prehransko okolje, v katerem danes živimo, je zelo nenaklonjeno temu, da smo zdravi"