Nova raziskava je potrdila tisto, kar znanstveniki že nekaj časa sumijo.
Znanstveniki že nekaj časa sumijo, da povezava med našim črevesjem in možgani igra pomembno vlogo pri razvoju Parkinsonove bolezni, nova raziskava pa je to še dodatno potrdila.
Nova raziskava je identificirala črevesne mikroorganizme, ki so verjetno vključeni v bolezen, ter jih povezala z nižjimi ravnmi riboflavina (vitamin B2) in biotina (vitamin B7). To pa nakazuje na presenetljivo enostavno možnost zdravljenja: dodajanje vitaminov skupine B.
"Dodajanje riboflavina in biotina kaže potencial kot terapevtski pristop za lajšanje simptomov in upočasnitev napredovanja Parkinsonove bolezni," je ob objavi študije maja 2024 povedal raziskovalec z Univerze v Nagoyi, Hiroshi Nishiwaki, poroča Science Alert.
Ne spreglejte:
- Nekdanji in sedanji kadilci, to morate nujno vedeti: preverite, kako paradižnik vpliva na vaša pljuča
- Na grškem otoku, kjer je največ 100-letnikov, vsako jutro pijejo takšno kavo (Povsem vas bo navdušila)
Kaj vemo o bolezni?
Parkinsonova bolezen prizadene skoraj 10 milijonov ljudi po svetu. Trenutne terapije bolnikom večinoma ponujajo le ublažitev simptomov in nekoliko počasnejše napredovanje bolezni. Težave se pogosto začnejo precej zgodaj – zaprtje in motnje spanja se lahko pojavijo tudi do 20 let pred demenco in hudimi motoričnimi zapleti.
Prejšnje raziskave so že pokazale, da se pri obolelih mikrobiom črevesja spremeni mnogo prej, kot nastopijo drugi znaki bolezni. Nishiwaki in njegova ekipa so analizirali vzorce blata 94 japonskih bolnikov s Parkinsonovo boleznijo ter jih primerjali z vzorci 73 zdravih ljudi, rezultate pa povezali še z raziskavami iz Kitajske, Tajvana, Nemčije in ZDA.
Čeprav so bile v različnih državah vpletene različne skupine bakterij, so imele vse vpliv na presnovne poti, povezane s sintezo vitaminov B. Pri bolnikih so ugotovili pomanjkanje riboflavina in biotina.
Zakaj sta riboflavin in biotin pomembna?
Pomanjkanje teh vitaminov je bil povezan tudi z nižjimi ravnmi kratkoverižnih maščobnih kislin (SCFA) in poliaminov – molekul, ki pomagajo graditi zdravo zaščitno sluznico črevesja.
"Pomanjkanje poliaminov in SCFA lahko oslabi črevesno bariero in poveča prepustnost črevesja – oboje je značilno za Parkinsonovo bolezen," pojasnjuje Nishiwaki.
Oslabljena zaščita pomeni, da živčni sistem v črevesju pride v večji stik s toksini iz okolja, kot so čistilna sredstva, pesticidi in herbicidi. Ti lahko sprožijo prekomerno kopičenje molekul v dopaminske celice v možganih (predel substantia nigra) ter povzročijo vnetje živčnega sistema. Posledica so izrazitejši motorični in kognitivni simptomi.
Že leta 2003 je raziskava pokazala, da visoki odmerki riboflavina izboljšajo nekatere motorične funkcije pri bolnikih, ki so se odpovedali rdečemu mesu. To odpira možnost, da bi večje količine vitaminov B lahko ublažile del poškodb, meni Nishiwakijeva ekipa.
Vse to kaže, da ima zdrav črevesni mikrobiom zaščitno vlogo, prav tako pa lahko k preprečevanju bolezni prispeva zmanjšanje izpostavljenosti okoljskim toksinom. Ker pa je razvoj Parkinsonove bolezni zapleten proces, je verjetno, da pri vseh bolnikih ne gre za enake vzroke. Zato je ključen individualen pristop.
"Analizirali bi lahko črevesno mikrobioto bolnikov ali njihove fekalne metabolite. Na podlagi teh podatkov bi prepoznali posameznike s specifičnimi pomanjkanji in jim predpisali dodatke riboflavina ter biotina. To bi lahko postal učinkovit način zdravljenja," dodaja Nishiwaki.
Vir: mondo.rs
