Parkinsonova bolezen se ne začne s tresenjem. Ti tihi znaki se lahko pojavijo leta, preden nastopijo težave z gibanjem.
Parkinsonova bolezen je ena najpogostejših nevroloških bolezni na svetu. Po ocenah naj bi do leta 2050 z njo živelo približno 25,2 milijona ljudi. Približno 10–15 % primerov je povezanih z dednimi genetskimi mutacijami, pri večini bolnikov pa natančen vzrok ostaja neznan. Simptome je sicer mogoče blažiti z zdravljenjem, vendar zdravila za zdaj še ni. Raziskave pa kažejo, da lahko redna telesna dejavnost zmanjša tveganje za razvoj bolezni.
Nevrolog Ronald Postuma pojasnjuje: »Parkinsonova bolezen v možganih napreduje počasi, leto za letom, dokler ne preseže praga, ko jo zdravniki lahko diagnosticirajo.«
Zanimivo je, da do 20 % bolnikov nikoli ne razvije značilnega tresenja v mirovanju, ki ga pogosto razumemo kot glavni znak Parkinsonove bolezni.
Zgodnji simptomi, ki se lahko pojavijo pred gibalnimi težavami
1. Izguba voha (anosmija)
Zmanjšana ali popolna izguba voha se lahko pojavi tudi do 20 let pred prvimi gibalnimi simptomi. Več kot 90 % ljudi s Parkinsonovo boleznijo postopno izgubi voh, pogosto ne da bi to sprva sploh opazili. Postuma poudarja, da imajo ljudje z izgubo voha približno petkrat večje tveganje, da pozneje razvijejo Parkinsonovo bolezen.
2. Izražanje sanj (motnja vedenja v REM spanju)
V fazi REM spanja je telo običajno ohromljeno, pri tej motnji pa se to ne zgodi. Ljudje lahko sedijo, govorijo, mahajo z rokami, brcajo ali celo udarjajo, kot da bi sanje zares doživljali.
Gre za pomemben zgodnji znak, ki se pogosto pojavi dolgo pred vidnimi simptomi bolezni. Študije kažejo, da 50–70 % ljudi s to motnjo v petih do desetih letih razvije Parkinsonovo bolezen ali sorodno nevrodegenerativno obolenje. Pri osebah, starejših od 50 let, je tveganje celo do 130-krat večje.
3. Zaprtje
Zaprtje je zelo pogost in pogosto prezrt zgodnji simptom. Pojavi se lahko dolgo pred težavami z gibanjem. Približno dva od treh bolnikov s Parkinsonovo boleznijo imata kronično zaprtje, saj bolezen prizadene tudi živce v prebavilih.
Ena od analiz je pokazala, da imajo ljudje z zaprtjem približno dvakrat večje tveganje za razvoj Parkinsonove bolezni. Postuma dodaja, da so lahko celo ljudje, ki so imeli zaprtje že v dvajsetih ali tridesetih letih, desetletja pozneje bolj ogroženi.
4. Omotica ob vstajanju (ortostatska hipotenzija)
Nenaden padec krvnega tlaka ob vstajanju lahko povzroči omotico, občutek slabosti ali celo kratkotrajno izgubo zavesti. Če je vzrok nevrološki in ne povezan z dehidracijo ali srčnimi težavami, približno polovica teh bolnikov pozneje razvije Parkinsonovo bolezen ali sorodno motnjo.
Kaj pomenijo ti zgodnji znaki?
Posamezen simptom sam po sebi še ne pomeni, da imate Parkinsonovo bolezen. Mnogi od teh znakov so lahko posledica drugih, manj resnih stanj. Kadar pa se pojavljajo v kombinaciji ali je prisotna družinska obremenjenost, je smiselno poiskati zdravniški nasvet.
Vir: zdravlje.kurir.rs
