Periferna arterijska bolezen (PAB) se pogosto razvija neopazno, vse dokler ne doseže napredovane faze.
Srčno-žilni kirurg, dr. Dario Jocić je za portal zdravlje.kurir.rs pojasnil, zakaj do bolezni pravzaprav pride, kdo je najbolj ogrožen, kako poteka zdravljenje in še veliko več.
Ne spreglejte:
- Kako prepoloviti tableto? Če uporabljate nož, počnete napako
- Tako Madžari pripravijo najboljše polnjene paprike: preskočijo ta korak, zaradi česar je jed bolj sočna in okusna
Kaj je periferna arterijska bolezen?
Periferna arterijska bolezen je stanje, ki prizadene arterije, ki s krvjo oskrbujejo roke, noge in druga tkiva v telesu. Ko arterije izgubijo elastičnost in se zaradi maščobnih oblog zožijo, kri ne more več nemoteno teči.
"Predstavljajte si to kot rastlino, ki ne prejema dovolj vode. Njene veje začnejo veneti, listi se sušijo, korenine pa slabo delujejo. Naši mišici in tkiva se podobno odzivajo, ko ne dobijo dovolj kisika in hranil," pojasnjuje strokovnjak.
Ateroskleroza je glavni krivec za to stanje, saj se na stenah arterij nabirajo plaki, ki ovirajo pretok krvi. Sprva te obloge ne povzročajo težav, a sčasoma postanejo resna ovira za krvni obtok.
Koga prizadene periferna arterijska bolezen?
PAB najpogosteje prizadene starejše osebe, vendar niso izvzeti niti mlajši, če imajo prisotne druge dejavnike tveganja. Glavni dejavniki tveganja so kajenje, visok krvni tlak, sladkorna bolezen in povišan holesterol.
"Kadilci so še posebej ranljiva skupina, saj nikotin povzroča vnetne procese na notranjih stenah arterij, kar jih dodatno poškoduje in pospeši aterosklerozo. Njihove arterije so kot suhe, krhke veje, ki se zlahka zlomijo. Poleg tega nikotin pospešuje staranje arterij in zmanjšuje njihovo prožnost," pojasnjuje zdravnik in ob tem dodaja, da so v veliki nevarnosti tudi ljudje s sladkorno boleznijo.
Simptomi periferne arterijske bolezni
Na žalost ljudje pogosto ne opazijo težav, dokler bolezen ne napreduje, poudarja dr. Jocić. Simptomi periferne arterijske bolezni se pogosto začnejo z blagimi in skoraj neopaznimi znaki, kot so občutek hladnih stopal ali blage bolečine v mišicah po hoji.
"Ko bolezen napreduje, postanejo simptomi izrazitejši. Ljudje občutijo bolečine v nogah med hojo, slednje pa izginejo, ko se ustavijo." Ti simptomi so opozorilni znaki telesa, ki kažejo na pomanjkanje kisika – bolečina med hojo je pravzaprav znak, da so arterije tako zožene, da mišice ne dobivajo dovolj krvi, dodaja. V napredovalih fazah bolezni postane koža hladna, rane se težje celijo, prsti pa lahko spremenijo barvo.
Zdravljenje periferne arterijske bolezni
Zdravljenje je odvisno od stopnje bolezni. Če je bolezen diagnosticirana v zgodnji fazi, je najpomembnejša sprememba življenjskega sloga. Opustitev kajenja, zdrava prehrana in redna telesna dejavnost lahko bistveno izboljšajo pretok krvi. V določenih primerih je potrebna terapija z zdravili. Če takšno zdravljenje ne prinese rezultatov, se zdravniki poslužujejo metod, kot so angioplastika ali vgradnja stenta.
Preventiva je ključnega pomena
Najboljše zdravilo za periferne arterijske bolezni je preprečevanje nastanka težav, poudarja dr. Jocić.
"Ljudje morajo razumeti, da mora kri prosto teči skozi arterije, da bi bilo telo zdravo. Zdrav način življenja, izogibanje škodljivim navadam in redni zdravniški pregledi pomagajo ohranjati arterije čiste in prehodne," svetuje zdravnik.
Vir: zdravlje.kurir.rs
