Prehod na poletni čas ni nedolžna sprememba, kot si večina misli. Ima resne posledice za naše zdravje.
"Vsako leto mora milijarda in pol ljudi žrtvovati eno uro spanja zaradi prehoda na poletni čas. Verjetno ste tudi vi sodelovali v tem velikem eksperimentu, čeprav tega niste tako dojemali. Večina ljudi misli, da ura manj spanja ni nič posebnega. Pa ni tako," opozarja nevropsiholog in raziskovalec spanja dr. Matthew Walker. V svoji knjigi Zakaj spimo: Odklepanje moči spanja in sanj opisuje šokantne rezultate tega globalnega pojava, njegove besede pa povzemajo na portalu mondo.rs.
Ne spreglejte:
- Od utrujenosti do težav z vidom: to je 7 zgodnjih znakov multiple skleroze
- "Postne" breskvice, za katerimi je nekoč norela vsa Jugoslavija: tako v hipu pripravite slastno sladico brez mleka in jajc
Spanec je ključen za zdravje srca
Raziskava iz leta 2011, ki je vključevala več kot pol milijona ljudi iz osmih držav, je pokazala, da pomanjkanje spanja močno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni. Ljudje, ki so dlje časa spali manj kot šest ur na noč, so imeli za 45 % večje tveganje za srčni infarkt ali smrt zaradi bolezni srca. Podobne rezultate je potrdila tudi japonska študija med več kot 4.000 zaposlenimi.
Tisti, ki so v obdobju 14 let redno spali šest ur ali manj, so imeli štiri- do petkrat večje tveganje za srčni zastoj kot tisti, ki so spali več. Pomembno je poudariti, da je ta povezava obstajala tudi, ko so raziskovalci izločili druge dejavnike tveganja, kot so kajenje, telesna teža in gibanje. Spanec sam po sebi torej igra zelo pomembno vlogo.
Z leti postane telo manj odporno na bolezni, zato se učinki pomanjkanja spanja še okrepijo. Ljudje, starejši od 45 let, ki spijo manj kot šest ur, imajo kar dvakrat večje tveganje za srčni ali možganski infarkt kot tisti, ki spijo osem ur.
To bi nas moralo spomniti, da moramo spanec prioritizirati – še posebej v srednjih letih, ko pa se pogosto zgodi prav nasprotno zaradi družinskih in službenih obveznosti.
Pomanjkanje spanca kot sprožilec "verižne reakcije"
Pomanjkanje spanja sproži pretirano delovanje simpatičnega živčnega sistema, kar povzroči, da se srčni utrip pospeši in krvni tlak naraste. Pretirano aktiven simpatični živčni sistem vodi do "domino efekta" v telesu. Začne se s povišanim srčnim utripom. Ko neprespano srce bije hitreje, se poveča količina krvi, ki jo prečrpa skozi krvne žile na časovno enoto, posledično pa se pojavi hipertenzija.
Hkrati vztrajno narašča raven stresnega hormona, kortizola. Ena od nenamernih posledic povišane ravni kortizola je, da se krvne žile zožijo, kar dodatno poveča krvni tlak.
Pomanjkanje spanja pa po drugi strani zavira nastajanje rastnega hormona – velikega zdravilca telesa – katerega raven se ponoči običajno dvigne. Brez rastnega hormona se naše telo težje obnavlja. Če ne spimo dovolj, se naše žile slabše obnavljajo, poškodovane in oslabljene žile pa postanejo bolj dovzetne za aterosklerozo (arterije se prekrijejo z oblogami) in začnejo pokati.
Srce in žile trpijo že po eni neprespani noči
Morda se zdi, da ena ura manj spanja ni pomembna, vendar ima lahko že ena sama noč s premalo spanja opazne učinke. Srčni utrip se poveča, sistolični krvni tlak naraste, krvne žile pa postanejo bolj obremenjene.
Ti učinki so bili opaženi celo pri mladih in zdravih ljudeh. Tudi njihova dobra telesna pripravljenost jih ni zaščitila pred negativnimi vplivi pomanjkanja spanja.
Pomanjkanje spanca pospeši obrabo elastičnih tkiv v žilah, še posebej v koronarnih arterijah, ki hranijo srce. Če so te arterije zožene ali zamašene, srce ostane brez kisika – in to lahko vodi v srčni infarkt.
Že ena neprespana noč je torej lahko nevarna, opozarja, Walker. A če ste zaradi premika ure spali eno uro manj, to še ne pomeni, da je vse izgubljeno. Poskrbite za ustrezno spalno higieno ostale dni v letu, ne pozabite pa tudi na druge komponente zdravega življenjskega sloga, ki vključujejo uravnoteženo prehrano, zadostno mero gibanja in uravnavanje stresa. Tako boste svojemu zdravju naredili največjo uslugo.
Vir: mondo.rs
