Ste med tekom, skokom ali nenadnim gibom začutili oster zbodljaj v mišici? Se sprašujete, ali gre zgolj za preobremenitev ali pa ste si mišico dejansko poškodovali?
Mišične poškodbe so med najpogostejšimi težavami vrhunskih športnikov pa tudi rekreativcev in tistih, ki večino dneva preživijo sede. Pogosto se zgodijo nenadno, v trenutku, ko telo deluje povsem usklajeno.
Ko mišica odpove, je vsak naslednji gib lahko boleč in omejujoč. Kaj se torej v mišici dejansko zgodi in kako ob tem ukrepati?
Specialna fizioterapija danes predstavlja temelj sodobnega pristopa k zdravljenju mišičnih poškodb. S ciljno usmerjenimi tehnikami ne skrajšamo le časa rehabilitacije, temveč tudi tveganje za ponovne poškodbe ter telesu omogočimo, da se vrne močnejše in pripravljeno na nove izzive.
Zakaj do mišične poškodbe sploh pride?
Skeletna mišičnina predstavlja največji delež telesne mase, saj obsega približno 45 % celotne teže človeka. Poškodbe mišic so pogoste in lahko nastanejo zaradi udarca ali prekomernega raztezanja.
Klinično jih glede na stopnjo razvrščamo v blage, zmerne in hude. Pri blažjih poškodbah gre običajno za oteklino in nelagodje, medtem ko zmerne poškodbe že vključujejo izgubo funkcije, otipljivo vrzel in morebitne podplutbe. Hude poškodbe v večini obsegajo popolno pretrganje mišice, močno bolečino ter obsežen hematom.
Ali ste vedeli, da mišične poškodbe predstavljajo najpogostejši vzrok telesne nezmožnosti pri športnih dejavnostih? Ocenjuje se, da kar 30 do 50 % vseh športnih poškodb zajema mehka tkiva, predvsem mišice.
Kaj je glavni vzrok za poškodbo mišice?
Mišične poškodbe najpogosteje nastanejo zaradi udarca (kontuzije), natega (distenzije) ali pretrganja. Kar več kot 90 % vseh športnih poškodb mišic predstavljajo prav udarci in nategi, medtem ko so raztrganine mišic redkejše.
Do poškodbe pogosto pride, ko na mišico deluje prekomerna natezna sila, ki povzroči prekomerno raztezanje mišičnih vlaken. Posledično lahko pride do raztrganja, najpogosteje v predelu mišično-tetivnega prehoda, anatomske točke, kjer se mišica pripenja na tetivo in je zaradi svoje strukture mehansko bolj ranljiva.
Mišični nategi se najpogosteje pojavljajo pri površinskih mišicah, ki prečkajo dva sklepa. To so npr. rectus femoris (sprednja stegenska mišica), semitendinosus (del zadnjih stegenskih mišic) ter gastrocnemius (mečna mišica).
Zaradi svoje biomehanike in obremenitev pri hitrih, eksplozivnih gibih (šprinti, skoki ali nenadne spremembe smeri) so akutnim poškodbam te mišice še posebej podvržene!
Kaj storiti ob poškodbi mišice?
Zdravljenje mišične poškodbe je odvisno od njene resnosti, mesta ter posameznikove telesne pripravljenosti. V začetni fazi zdravljenja sta ključnega pomena zmanjšanje bolečine in otekline ter preprečevanje nadaljnjih zapletov. Najpogosteje se zato uporablja tako imenovani PRICE protokol, ki vključuje pet osnovnih ukrepov:
● P (protection – zaščita): poškodovan predel zaščitimo pred dodatnimi mehanskimi obremenitvami,
● R (rest – počitek): priporočena je začasna prekinitev aktivnosti, da se tkivo začne obnavljati,
● I (ice – hlajenje): hlajenje zmanjšuje oteklino in bolečino (npr. 15–20 minut, večkrat na dan, ne direktno na kožo),
● C (compression – kompresija): elastični povoj ali kompresijska oblačila pomagajo zmanjšati otekanje in
● E (elevation – dvig uda): poškodovan ud dvignemo nad nivo srca, kar prav tako zmanjšuje oteklino.
Zdravniki pri mišičnih poškodbah pogosto predpišejo nesteroidna protivnetna zdravila za lajšanje bolečine in vnetja, ki pa jih ni smiselno uporabljati dalj časa.
Kirurški poseg običajno vključuje ponovno pritrditev mišice, odstranitev krvnega strdka ali ojačitev mišično-tetivnih povezav, s čimer se obnovi funkcionalnost!
Po operaciji sledi daljše obdobje rehabilitacije, kjer je ključna strokovno vodena fizioterapija, pod nadzorom izkušenega fizioterapevta.
Kako prepoznati poškodbo mišice?
Za uspešno rehabilitacijo mišične poškodbe je pomembna natančna in pravočasna diagnoza. Postavimo jo s kombinacijo temeljitega kliničnega pregleda in ustreznih slikovnih preiskav.
Postopek se začne z natančno anamnezo, kjer fizioterapevt ali zdravnik zbere informacije o okoliščinah poškodbe; ali je šlo za direkten udarec, nenaden gib, ponavljajočo se obremenitev ali utrujenost. Pacient poroča glede simptomov – kdaj se je bolečina pojavila, ali je prisotna oteklina in kakšno je gibanje.
Sledi palpacija prizadetega področja, kjer preverimo morebitne defekte v mišici, napetost tkiva ali boleče točke. Poleg tega se izvedejo tudi nekateri funkcionalni testi, ki ocenjujejo stopnjo mišične okvare, obseg gibljivosti prizadetega področja ter jakost mišic.
V primeru globljih ali obsežnejših poškodb pomaga tudi slikovna diagnostika, ki omogoča boljšo vizualizacijo tkiva.
Prva izbira je ultrazvok, ki je cenovno dostopen, hiter, varen ter omogoča dinamično opazovanje mišične kontrakcije in oceno raztrganin. Slabost ultrazvoka je, da je preiskava precej odvisna od izkušenosti preiskovalca.
Za natančnejšo oceno mišičnih poškodb zlati standard danes predstavlja magnetna resonanca, ki omogoča odličen vpogled v prisotnost edema, velikost hematoma in možne poškodbe mišično-tetivnih struktur.
Različne vrste mišičnih poškodb
Mišične poškodbe se delijo na tri stopnje; blage, zmerne in hude. Takšna delitev pomaga pri postavitvi natančne diagnoze, določanju prognoze in izbiri ustreznega fizioterapevtskega pristopa.
Blaga poškodba (stopnja I) je najpogostejša in najmanj nevarna oblika, pri kateri je prizadet le manjši delež mišičnih vlaken. Prisotna je rahla bolečina, blaga oteklina in občutek nelagodja, brez večje izgube moči ali omejitve gibanja. S pravočasno oskrbo se okrevanje zaključi v nekaj dneh do enega tedna.
Pri zmerni poškodbi gre za večjo poškodbo mišičnega tkiva. Izguba funkcije je očitnejša – mišica se ne more več normalno kontrahirati, prisotna je bolečina, na mestu poškodbe pa se lahko tipa tudi majhna vrzel.
Najresnejša oblika mišične poškodbe zajema popolno ali skoraj popolno pretrganje mišice. Značilna je močna bolečina, popolna izguba funkcije in obsežna ekhimoza, ki se pogosto razširi tudi izven prizadetega področja.
Okrevanje lahko traja od 4 do 6 tednov, rehabilitacija pa pogosto traja več mesecev. V nekaterih primerih je potrebna tudi kirurška oskrba, še posebej če gre za popolno odtrganje mišice s tetive!
Kdaj je čas za specialno pomoč?
Večina blažjih mišičnih poškodb se ob ustreznem samozdravljenju in počitku pozdravi brez potrebe po dodatni medicinski oskrbi. Vselej obstajajo situacije, ko je poseg strokovnjaka nujno potreben za preprečitev zapletov in dolgotrajnih telesnih okvar.
Strokovno pomoč je priporočljivo poiskati v naslednjih primerih:
1. Huda bolečina, ki se ne umiri
Če kljub počitku, hlajenju in uporabi protibolečinskih sredstev bolečina vztraja ali se celo stopnjuje po nekaj dneh, gre lahko za resnejšo poškodbo (delno ali popolno pretrganje mišičnih vlaken).
2. Otipljiva vrzel v mišici ali izguba mišične funkcije
Če na mestu poškodbe čutite nepravilnost (»vdolbino«) ali če mišica nenadoma ne more več opravljati svoje funkcije (npr. ni več mogoče upogniti kolena ali dvigniti roke).
3. Ponavljajoče se mišične poškodbe
Če se poškodbe iste mišične skupine pogosto ponavljajo, gre morda za neravnovesje v mišični moči ali preobremenjenost. V takih primerih je priporočljivo pridobiti mnenje fizioterapevta ali zdravnika, ki vam bo svetoval glede individualiziranega rehabilitacijskega načrta.
5. Bolečina, ki vztraja več kot en teden
Blažje mišične poškodbe običajno začnejo kazati znake izboljšanja po 3 do 5 dneh. Če bolečina in omejeno gibanje trajajo več kot teden dni brez napredka, je smiselno opraviti strokovni pregled in po potrebi slikovno diagnostiko (npr. ultrazvok ali MR).
6. Omejena gibljivost sklepa ali mišične skupine
Če je poškodba mišice povzročila zmanjšano gibljivost ali okorelost, je pomembno, da je zdravljenje strokovno. Ignoriranje poškodbe lahko vodi v kompenzacijske gibalne vzorce in dodatne zaplete.
Specialna fizioterapija omogoča uspešno zdravljenje mišičnih poškodb
Mišice in kite predstavljajo ključno osnovo našega telesa, saj nam omogočajo gibanje. Ko pride do njihove poškodbe, ni moteno le gibanje, temveč tudi občutek za stabilnost, moč in samozavest v lastno telo.
V akutni fazi fizioterapevti poleg PRICE protokola v sodobnejših klinikah kot je klinika Medicofit posegajo tudi po naprednih tehnologijah, kot je terapevtski Summus visokoenergijski laser, TECAR terapija ali Sixtus krioultrazvok. Le-ti pospešujejo biološke procese celjenja in zmanjšujejo bolečino na neinvaziven način.
Ko se simptomi umirijo, sledi druga faza zdravljenja, ki je pogosto odločilna za dolgoročni izid rehabilitacije. Fizioterapija postane bolj aktivna – cilj je gradnja nove, funkcionalne mišične strukture.
Ključno vodilo gibalne terapije je vadba brez bolečine, saj le ta pogosto nakazuje, da je tkivo še preobčutljivo in na obremenitev slabo pripravljeno!
Ko poškodovana mišica zmore ponovno izvajati osnovne napore brez bolečine, se program rehabilitacije razširi. Vključi se kompleksnejše vaje za moč, stabilizacijo in kontrolo gibanja.
Da bi preprečili ponovitev poškodb, je fizioterapija usmerjena tudi v odpravo kompenzacijskih gibov in mišičnih neravnovesij. V sklopu terapij tako ni poudarek le na eni mišici, temveč tudi drugih, na videz manj pomembnih mišičnih skupin.
V tej fazi se pogosto vključujejo tudi pripomočki, kot so terapevtske žoge, trakovi, nestabilne podlage, uteži in vadba, ki simulira specifičen šport ali delovno okolje posameznika!
Kako se izogniti mišičnim poškodbam?
Ena izmed najpomembnejših nalog fizioterapije ni le zdravljenje poškodbe, temveč preprečitev, da bi se le-ta ponovila. Telo si namreč poškodbo »zapomni« – na prizadetem mestu pogosto ostane območje z oslabljenimi tkivi in zmanjšano odpornostjo na obremenitve, kar povečuje tveganje za njeno ponovitev.
Cilj terapevtskega pristopa je, da poškodovani del telesa povrne v stanje, kjer lahko varno in brez bolečin prenese vse obremenitve, ki jih prinaša vsakdanjih ali športne aktivnosti.
Zdravljenje mišičnih poškodb tako ne obsega le odpravo bolečin, temveč celosten, strokovno voden proces, ki zahteva doslednost in aktivno sodelovanje med terapevtom in posameznikom!
Kako lahko k preprečevanju mišičnih poškodb pripomoremo sami?
Čeprav je strokovno vodena rehabilitacija ključna, lahko za ohranjanje zdravih mišic in preprečevanje poškodb veliko naredimo tudi sami. Pomembno je, da upoštevamo nekaj osnovnih, a učinkovitih načel:
● redna telesna aktivnost in dosledno ogrevanje pred vadbo,
● raztezne vaje za ohranjanje gibljivosti,
● pravilna tehnika izvedbe vaj,
● postopno in nadzorovano povečevanje obremenitev,
● uravnotežena prehrana,
● zadostna hidracija ter
● dovolj počitka in kakovostne regeneracije.
Z upoštevanjem ključnih korakov lahko bistveno zmanjšamo tveganje za mišične poškodbe in poskrbimo, da je naše telo pripravljeno na vsakodnevne napore in gibalne izzive.
Učinkovito zdravljenje mišičnih poškodb zahteva strokovno vodenje, dosledno izvajanje terapij in aktivno sodelovanje pacienta. Za celostno in strokovno obravnavo obiščite specializirano kliniko Medicofit, kjer vas strokovnjaki varno vodijo na poti do popolnega in trajnega okrevanja.