Sonce je zaradi večanja ozonske luknje čedalje bolj nevarno. Ob prekomernem izpostavljanju soncu lahko ultravijolični žarki povzročijo kratkotrajne in dolgotrajne škodljive učinke na kožo. Vse od manjših opeklin do rakavega obolenja kože.
Sončne opekline ali erythema solare
Te nastanejo po intenzivnem sončenju (ob vodnih površinah, na peščenih plažah ali na snegu). Gre za akutni vnetni odgovor kože na UV-spekter sevanja in je prehodne narave. Spremembe se začnejo pojavljati od dve do šest ur po izpostavljanju soncu, najmočneje so izražene po 24 urah. Intenzivnost eritema je odvisna od količine in kvalitete UV-žarkov, njihove refleksije na zemeljski površini in količine ozona, ki deloma absorbira UVC- in UVB-žarke.
Koža je lažje poškodovana, zato je pordela, edematozna in vroča. Največkrat srbi in peče. Pri hudih opeklinah so največkrat pridruženi sistemski znaki, kot so slabo počutje, mrzlica, glavobol, slabost in povišana temperatura. Najbolje si lahko pomagamo tako, da se soncu ne izpostavljamo več (se umaknemo v senco), namažemo z indiferentno hidrofilno kremo ali kortikosteroidnim mazilom in se ne praskamo. Ob hujših opeklinah nanašamo hladne obkladke s fiziološko raztopino.
Hypomelanosis guttata idiopathica
So depigmentacije, ki se po več letih pojavijo na svetlobi bolj izpostavljenih predelih kože (npr. sprednja stran goleni). Nastanejo kot posledica lokalnega uničenja melanocitov, zato se pojavijo okrogle svetle lise, velike od dva do pet milimetrov.
Polimorfna fotodermatoza ali alergija na sonce
Gre za preobčutljivostno oziroma alergično reakcijo, ki se pojavi ob prvem intenzivnejšem izpostavljanju soncu spomladi ali prve dni počitnic na morju. Po nekaj urah ali dneh se na koži, ki je bila izpostavljena soncu, pojavijo srbeče, pegaste rdečine. Za tem pa se večinoma pojavijo bunčice ali mehurčki.
Pojavlja se predvsem pri otrocih in mladih odraslih. Natančen vzrok nastanka ni poznan. Alergija navadno izzveni sama. Akutne simptome pa lahko blažimo s kremami ali losjoni, ki delujejo protivnetno. Pomembno je, da kože nenadoma ne izpostavimo soncu in da uporabljamo zaščito pred soncem.
Pigmentne lise ali solarni lentigo
Gre za manjše ali večje rjavkaste lise različnih oblik, ki se pojavijo na koži hrbta, obraza, rok in nog zaradi pogostega izpostavljanja soncu. Tvorijo jih pomnoženi melanociti, celice, v katerih nastaja melanin.
Solarni lentigo je običajen pri osebah, starejših od 60 let, in spada med kronične posledice izpostavljanja UV-žarkom. Opazimo pa ga lahko že pri 20-letnikih (npr. deskarji, plavalci) na koži ramen in zgornjem delu hrbta. V nasprotju z navadnimi pegami (ephelid) barva pigmentnih lis pozimi običajno ne zbledi.
Staranje kože
Mehanizmi, ki povzročajo spremembe, značilne za starostno spremenjeno kožo, so različni. Okvare lahko povzročajo zunanji dejavniki, kot so UV-žarki. Procesu pravimo fotostaranje. Posledice se pokažejo po 10 do 15 letih. Številni mehanizmi pa se odvijajo v celicah in tkivih, tj. notranje staranje.
Ob izpostavljanju soncu (UV-žarki) pride na celični ravni do oksidativnega stresa. Nastajajo reaktivne kisikove spojine, ki povzročajo subklinično vnetje in s tem poškodbo povrhnjice in usnjice. Prav tako lahko UV-žarki povzročajo neposredno poškodbo dednega materiala celice (DNA). Poškodbe kožnih struktur se počasi seštevajo, posledica je staranje kože. Na koži se pojavijo gube, pigmentne nepravilnosti in razširjene žilice.
Kadar je doza prejetih UV-žarkov majhna, poškodbe niso trajne, saj ima koža popravljalne in zaščitne mehanizme. Ob dologotrajnem izpostavljanju soncu in hujših opeklinah pa so poškodbe kože trajne.
Kožni rak
Kožni rak je sprememba na koži, za katero je značilna pretirana in nenadzorovana rast spremenjenih celic v povrhnjici.
Poznamo tri tipe kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto celic, iz katerih nastanejo: bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in maligni melanom.
Sprememba kože, ki se ob poškodbi ne zaceli, razbarvanje kože in sprememba obstoječega stanja so znaki, da gre za kožnega raka.
Bazalnocelični karcinom ali bazaliom (BCC) je oblika kožnega raka, ki nastane iz bazalnih celic pokožnice. Raste počasi, redko metastazira, kaže pa se kot suh, obarvan del kože s sijočo površino ali pa kot ranica, ki se ne zaceli, vozlič ali krastica. Pojavlja se na koži, izpostavljeni UV-žarkom, najpogosteje pa na koži zgornjih dveh tretjin obraza (nos, lica, čelo, senca, uhlji).
Zdravljenje je učinkovito, saj ne povzroča zasevkov. Najpogosteje ga zdravimo kirurško, in sicer z izrezanjem obolelega tkiva (ekscizija). Na voljo pa so tudi terapije z laserji, citostatiki in rentgenskim sevanjem. Poleg UV-žarkov pa so pomembni faktorji za nastanek bazalioma tudi kronična vnetja kože, genetske predispozicije in kancerogene snovi.
Ploščatocelični karcinom ali spinocelularni karcinom (SCC) je drugi najpogostejši kožni tumor. Je rak iz celic ploščatega epitelija, ki se pojavi večinoma pri starejših (po 60. letu), najpogosteje v spodnji tretjini obraza in spodnji ustnici. Lahko pa nastane kjerkoli na koži. SCC raste infiltrativno, destruktivno in metastazira (pozno) v regionalne bezgavke. Na koži je videti zelo različno, kot umazano sive ali rjavo rumene hiperkeratotične spremembe ali kot erozije in ulceracije, ki jih pokrivajo kraste.
Prav tako je njegov nastanek povezan s povečano izpostavljenostjo UV-sevanju. Pomembni dejavniki pa so tudi kronična vnetja, predhodno rentgensko obsevanje, kronična izpostavljenost karcenogenim snovem (katran, poliklorirani aromatski ogljikovodiki, arzen).
Najpogostejše oblike ploščatoceličnega karcinoma:
- Karcinom jezika – kaže se kot ranica ali vozliči na robu jezika. Okolno tkivo je izrazito trdo. Hitro metastazira, zato je potrebno čimprejšnje ukrepanje.
- Karcinom ustnice – najpogosteje se pojavi na spodnji ustnici in se kaže kot neboleča erozija.
- Karcinom penisa in karcinom vulve (karcinom na zunanjih ženskih spolovilih).
Ob zgodnjem odkritju je najboljša ekscizija, pri obsežnejših procesih pa kirurško zdravljenje kombiniramo še z rentgenskim obsevanjem.
Maligni melanom
Maligni melanom je najnevarnejša oblika kožnega raka. Nastane zaradi maligne preobrazbe pigmentnih celic (melanocitov) ob prekomerni izpostavljenosti sončni svetlobi. V 70 odstotkih se pojavi kot novo znamenje kjerkoli na koži, v 30 pa se pojavi v že obstoječem kožnem znamenju. Umrljivost je zelo visoka, ker se hitro razširi na sosednja tkiva in organe. Pojavi se lahko kjerkoli na koži, pri moških najpogosteje na hrbtu, pri ženskah pa na spodnjih udih. Melanom je temno siv ali skoraj črn, nakazano modrikast, površinski, ploščat ali nodularen. Je asimetrične oblike, nepravilno ali nejasno omejen, nehomogeno pigmentiran.
Najpomembnejši dejavniki tveganja so genetična občutljivost, število melanocitnih nevusov, barva kože in las ter UV-sevanje. Zdravljenje je kirurško. Ekscizijo napravimo glede na debelino in globino tumorja. Pri metastaski bolezni pa uporabljamo dodatne operativne posege in rentgensko obsevanje zasevkov.
Jelena Strel Kosmač, dr.med.
Novo na Metroplay: Kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza?