Ste v zadnjem času televizor nastavili glasneje kot običajno? Se vam zdi, da ljudje okoli vas vse pogosteje govorijo nerazločno ali »mrmrajo«?
To niso le majhne vsakodnevne nevšečnosti. Lahko gre za prve, zelo subtilne znake izgube sluha. Težava je v tem, da se okvara sluha pogosto razvija počasi, skozi več let, zato se ljudje spremembam nezavedno prilagajajo.
Začnejo bolj opazovati ustnice sogovornika, se izogibati hrupnim druženjem ali pa druge pogosto prosijo, naj ponovijo, kaj so povedali.
Prav zaradi tega počasnega napredovanja raziskave kažejo, da ljudje v povprečju čakajo skoraj deset let od prvih simptomov do trenutka, ko poiščejo strokovno pomoč. V tem času pa se lahko okvara sluha precej poslabša.
Prvi znaki
Eden najpogostejših zgodnjih znakov je težava pri razumevanju govora, predvsem v zahtevnejšem zvočnem okolju.
Medtem ko lahko pogovor ena na ena poteka brez večjih težav, postane spremljanje pogovora v restavraciji, na družinskem srečanju ali na sestanku, kjer govori več ljudi hkrati, veliko težje.
Mnogi pravijo, da sicer slišijo, da nekdo govori, vendar ne morejo jasno razločiti besed.
Značilen znak je tudi slabše zaznavanje visokih tonov. Zaradi tega lahko otroški in ženski glasovi zvenijo bolj pridušeno, težje pa je tudi razlikovati soglasnike, kot so »s«, »f« ali »š«. To dodatno oteži razumevanje povedanega.
Tihi simptomi, ki jih pogosto spregledamo
Poleg očitnih težav pri komunikaciji obstajajo tudi manj opazni simptomi, ki jih mnogi sploh ne povezujejo s sluhom.
Eden izmed njih je tinitus – neprijetno zvonjenje, piskanje ali šumenje v ušesih, ki se pojavi brez zunanjega vira zvoka. Tinitus je pogosto prvi opozorilni znak, da so občutljive celice v notranjem ušesu poškodovane.
Drugi skriti znak je tako imenovana slušna utrujenost. Ker morajo možgani nenehno vlagati več napora v razumevanje nejasnih zvokov in spremljanje pogovora, lahko to človeka mentalno zelo izčrpa. Zato se nekateri po druženju ali daljšem pogovoru počutijo nenavadno utrujene.
To lahko sčasoma vodi tudi v socialno umikanje. Namesto da bi uživali v družbi, ljudje z okvaro sluha pogosto začnejo opuščati dejavnosti, ki so jih nekoč radi počeli.
Ko možgani ne prejemajo dovolj zvočnih dražljajev, se lahko deli možganov, odgovorni za obdelavo zvoka, postopoma manj aktivirajo. Hkrati pa napor, ki je potreben za poslušanje, porablja mentalno energijo, ki bi jo sicer uporabili za razmišljanje in pomnjenje.
Vpliv na splošno zdravje
Ignoriranje izgube sluha ne vpliva le na kakovost komunikacije, temveč tudi na splošno zdravje.
Številne raziskave so pokazale jasno povezavo med nezdravljeno izgubo sluha in večjim tveganjem za kognitivni upad ter celo demenco.
Ker se center za ravnotežje nahaja v notranjem ušesu, lahko okvara sluha poveča tudi tveganje za padce. Poleg tega lahko socialna izolacija in občutek odrezanosti od okolice vodita v depresijo, zlasti pri starejših ljudeh.
Kdaj poiskati pomoč?
Prvi korak je, da si priznate, da težava morda obstaja, in ne iščete več izgovorov.
Če pri sebi ali bližnjih opazite več omenjenih simptomov, je smiselno opraviti strokovni pregled sluha. Redni pregledi se priporočajo vsem po 50. letu starosti, pa tudi tistim, ki so pri delu ali hobijih pogosto izpostavljeni hrupu.
Čeprav je večina okvar sluha trajnih, obstajajo tudi primeri, ko je težavo mogoče preprosto odpraviti. Na primer pri nabiranju ušesnega masla ali vnetju ušesa se lahko sluh po ustreznem zdravljenju povsem povrne.
Posebej pomembno pa je, da takoj poiščete zdravniško pomoč ob nenadni izgubi sluha na enem ali obeh ušesih, saj gre lahko za nujno zdravstveno stanje.
Kako zaščititi sluh?
Najboljša rešitev je seveda preventiva.
Sluh lahko zaščitite z uporabo čepkov za ušesa na koncertih, športnih prireditvah ali pri delu z glasnimi orodji. Hrup nad 85 decibelov, kar približno ustreza prometu v velikem mestu, lahko že povzroči poškodbe sluha.
Pri poslušanju glasbe s slušalkami upoštevajte pravilo 60/60: glasbo poslušajte pri največ 60 odstotkih glasnosti in največ 60 minut na dan.
Če je do izgube sluha že prišlo, pa je dobro vedeti, da so sodobni slušni aparati danes precej drugačni kot nekoč. So majhni, diskretni in tehnološko napredni ter lahko bistveno izboljšajo jasnost zvoka. Z njihovo pomočjo lahko znova lažje sledite pogovorom in ostanete povezani z ljudmi ter svetom okoli sebe.
Vir: bljesak.info
